Ko Sončkom vreme ne dopušča načrtovanih pohodov, vodnica Sonja vedno najde kakšen zanimiv cilj. Tokrat je to bil del Krajinskega parka Zgornja Idrijca ob strugi reke Belce, in sicer od Idrijske Bele do Belčnih ali Brusovih in Putrihovih klavž.

Med vožnjo smo se seznanili s posebnostmi geološke zgradbe tega ozemlja, kjer se izmenjujejo kamnine iz različnih geoloških obdobij, različne sestave, trdnosti in barv, celo magmatske so med njimi. Področje ima zapleteno tektonsko zgradbo, ki se odraža v narinjenih kamninskih blokih, porinjenih drug čez drugega.  Posebnost je tudi flora, saj prepletanje mediteranskega in alpskega podnebja nudi ugodne pogoje za toploljubne rastline ter za alpsko-dinarsko rastje na bolj senčnatih strminah.

Na obeh straneh doline Belce se teren strmo dviga, marsikje so tudi prepadna območja, poraščajo pa ga pretežno mešani gozdovi bukve in jelke. Danes ima gozd predvsem varovalno in biotsko, delno gospodarsko vlogo, v preteklosti pa je bil pomeben vir za rudnik živega srebra v Idriji. Rudnik je namreč potreboval ogromne količine lesa za podporje v jami, kot gorivo za taljenje rude ter za gradnjo in ogrevanje stanovanj in drugih objektov. Obsežni gozdovi so bili v bližini, težava pa je bila les spraviti iz gozdov. Človeška iznajdljivost je ponudila rešitev s pregradami na Idrijci in Belci ter njunih pritokih, tako imenovanimi klavžami.

Sprva lesene pregrade, nato pa od 18. stoletja dalje zidane zapore so pregradile reko, pod zaporo pa so kopičili les, ki so ga z odprtjem pretočnih kanalov splavili dolvodno do Idrije. Tam so ga zaustavili z grabljami, posebno leseno lovilno zaporo. Tak sistem plavljenja je deloval od konca 16. stoletja do velike povodnji leta 1926, ki je podrla grablje v Idriji.  Klavže so po prenehanju obratovanja propadale, dokler niso bile razglašene za tehniški spomenik prve kategorije.

Pot nas je vodila najprej do Belčnih ali Brusovih klavž, obnovljenih leta 1991, nato pa še do Putrihovih klavž, obnovljenih 1992. Občudovali smo to mogočno delo človeških rok. Pregradi sta vpeti v obrežne skale, zgrajeni sta iz apnenčastih klesanih kamnov, povezanih s pucolansko malto (vulkanski pepel iz Italije). Klavže in vse povezano z njimi res zasluži našo pozornost in so bile vredne ogleda.

Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek in Danica Kos,

GPS zapis: Srečko Kenk