Dež je še ponoči grozil, da bo pohod Sončkov na prvi torek v aprilu po dolgem času spet moker. Jutro pa je bilo obsijano s soncem, tako kot je v povabilu na tokratni pohod napovedala vodnica Sonja.

 Na poti proti izhodišču nas je Sonja opozorila na rastišče Blagajevega volčina, ki ga lahko najdemo tudi v  naših koncih, a na žalost si je na enem od njih nekdo postavil prikolico in začasno bivališče, kar ni ravno zgled varovanja narave. Peljali smo se mimo nekdanje spodnje postaje smučišča na Ulovki in z nostalgijo obujali spomine na mladostno smučanje, prvomajska kresovanja in poletna druženja. Ostali so le spomini in pa betonski bloki, ki preprečujejo dostop.

Iz Mizen dola proti Rajni peči nas je pot vodila po kolovozu in nato po stezi, kjer smo spotoma opazovali posamezne vrtače,  saj smo se nahajali na kraškem svetu.

Gozdna pot nas je pripeljala na rob Vranjih peči, kjer stoji velik križ s spomisko ploščo Jožetu Geogheliju, župniku iz Zaplane, ubitem  leta 1942. Vračali smo se po drugi strani v smeri proti Mizen dolu, po poti, kjer so na debla pritrjeni križi Križevega pota in videli precej ostankov nedavne sečnje ter pašnik s  kravami. Usmerili smo se na cesto proti Smrečju in ves čas v daljavi lahko opazovali zasnežene vrhove Kamniško-Savinjskih Alp in posameznih delov grebena Košute v Karavankah.

Na Podpesku, križišču poti proti Rovtam, Smrečju in Podlipi,  smo se odločili za gozdno cesto, kar se je izkazalo za dobro izbiro, saj smo bili obdani z naravo, ki je hitela zeleneti.

Še posebej zanimivo pa nam je bilo videti nekaj ogromnih Douglasovih smrek ali duglazij,  ki so jih gozdarji pred stoletjem sadili v naših gozdovih. Gre za tujerodno vrsto hitrorastoče smreke iz zahodnih delov Severne Amerike, gospodarsko zelo zanimive, ki pa se v naših krajih ne more sama razmnoževati. 

Postanek za malico smo imeli pri lovski koči LD Rovte, kjer smo tudi zapeli v čast rojstnega dneva dveh pohodnic. 

Mimo kmetije Jereb smo se po istoimenskem  hribu  in malce spolzki potki spustili proti Podlipi, na Boštjanovem  griču naredili še skupinsko sliko s cerkvijo sv. Brikcija v ozadju in v Podlipi pri avtobusu sklenili naš pohod. 

Zapisala: Tatjana Krašovec, fotografije: Sonja Zalar Bizjak in Danica Kos

GPS zapis: Srečko Kenk