Sončki smo se ponovno podali na Kras. Na pot smo krenili iz vasi Povir, ki leži ob železniški progi Divača - Sežana, kjer smo naš pohod kasneje tudi zaključili. Pot je vodila po gozdnatem kraškem svetu, ki pa razen nekaj cvetočih grmov rumenega drena, posameznih zelenih telohov in navadnih malih zvončkov še ni ponujal pomladanskega cvetja.

V gozdu je prevladoval puhasti hrast, sem in tja tudi cer ter kraški gaber, v tem času še brez listja, kar nam  je olajšalo razgled.

Naš prvi cilj je bil Stari tabor, na katerega vodita dve poti: težja, tik pod vrhom delno zavarovana planinska pot in lažja, ki smo jo izbrali za našo skupino. Vodila nas je mimo več spodmolov, ki nastanejo s preperevanjem manj odpornih plasti, nad katerimi je plast trdnejše kamenine. Ogledali smo si enega od njih - Hudičkov spodmol.

Na poti skozi gozd je vedno kaj zanimivega. Vodnica Sonja nam je pokazala primerek zapredka, ki ga za svoj zarod naredi bogomolka in pa fosilne ostanke kamenotvornih rudistnih školjk iz obdobja krede v kamnih ob naši poti. Nekaj novega za večino nas.

Stari tabor je visok 603 m in nam je nudil lep razgled naokoli, celo morje se je videlo.

Z vrha smo se spustili v smeri proti Lokvam, a kmalu zavili na ozko stezico proti Strmcu (593 m). Hodili smo po izrazito kraški pokrajini, med z mahom poraslimi skalami, hrasti in kraškim gabrom in kmalu dosegli skalnat vrh  z razgledom proti Nanosu.

Povratek po gozdni cesti smo izkoristili za živahno »izmenjavo mnenj« o vsemogočem. Toplo sonce nas je prijetno grelo tudi na postanku za kavico v Divači.

Besedilo Tatjana Krašovec, fotografije Tatjana Rodošek in Danica Kos,

GPS zapis Srečko Kenk