Zgolj po slučaju sem nad Staro Vrhniko v smeri proti Ulovki odkril »kamnito ovalno svetišče«, katerega namen mi ni znan. Ohranjen kamniti tempelj se nahaja na neobičajnem prostoru v manjši vrtači. Komu je bil namenjen in komu je služil mi ni uspelo ugotoviti, lahko pa samo ugibam.

Kot prvo sem pomislil na bajno bitje imenovano »Čatež«. Po izročilu naj bi živelo v gorah in po gozdovih. Drvarjem naj bi prinašalo čisto vodo. Na mestih kjer se je zadrževalo, naj bi odkrili izvirke s pitno vodo. Bil pa je Čatež tudi nevaren in ko se je razjezil je nekatere popotnike spravil v strah in jih speljal v neznan kraj. Lahko so tu častili Čateža, da jim ne bi nagajal ali kako drugače škodoval. Istovetili so ga tudi z grškim Panom. Bolj verjetna možnost bi bila, da so na tem prostoru naravoverske svečenice izvajale iniciacijo – obred, saj je svetišče ovalne (jajčne) oblike in se torej nanaša na atribut ženskega božanstva. Prav tako tudi vrtača spominja na žensko globino. Razmišljal sem tudi ali se je v bližini svetišča nekdaj nahajala votlina, katere vhod je danes zasut in so tukaj častili podzemno božanstvo? Morda pa so žrtvovali semena, živali ali kaj drugega.

Nedaleč stran od ovalnega svetišča sem odkril na ravnem delu večje vrtače še en dobro ohranjen »kamniti krog« v premeru 2,40 m. Do tega svetišča je dostop po stari poti, ki se uporablja še danes. Nasprotno od skritega ovalnega svetišča je tukaj lokacija pregledna in na ravnem prostoru, kamor je lahko prišlo na čaščenje vsaj sto ljudi. Kaj so častili tukaj je težko ugotoviti, vendar zaradi odprtosti in preglednosti te lokacije mislim, da so tu častili sonce. To svetišče je mlajše, kot ovalno. Dejstvo je, da so ponavadi vsa svetišča – tičnice v bližini gradišč. V tem primeru pa je oddaljenost do najbližjih gradišč pol ure hoda. Vsekakor je na tem prostoru »svečenik« vodil obred in imel glavno besedo.

Potrebno je omeniti, da je tudi poleg Stare Vrhnike viden prastari izvir vode, ki je obdan s skalami. Tu v času močnega deževja še vedno priteče voda. Nekoliko višje sto metrov od podskalnega izvira pa so vidni kamniti ostanki, ki kažejo na to, da je bilo tudi tukaj nekoč prazgodovinsko svetišče. V bližini ostankov svetišča se nahaja še en izvir vode, poleg katerega je bil nekoč postavljen menhir, danes pa leži podrt v gošči v bližini tega izvira.

Nedaleč stran od lokacije ovalnega svetišča poteka komaj vidna stara pot, na kateri sem našel pet predmetov iz različnih obdobij, kar potrjuje uporabo te stare poti. Premer kamnitega ovala je 6 m x 5 m. Postavljen je v smeri sever – jug.

Nenavaden v gozdu skriti “ovalni tempelj” je edinstven na tem slovenskem prostoru in bi moral biti širše obravnavan pri naravovercih (poganih, ajdih) in tudi pri državnih kulturnih institucijah.

Dimitrij Kebe