Kljub napovedi o izredno slabem vremenu se nas je kar 15 planincev društva odločilo, da vreme izzovemo. In splačalo se nam je. Tudi na splošno je bilo manj pohodnikov kot običajno, a nekatere je bilo za razumeti, kajti zaradi poplav je bila v nevarnosti njihova lastnina.

Tokrat smo začeli pohod malce naprej od Šmartnega, pod Kostrevnico, edina prednost manjšega števila pohodnikov pa je bila ta, da je bila pot manj blatna, kot če bi po njej hodilo nekaj deset tisoč obiskovalcev Levstikove poti.Tokratni pohod smo ubrali z zmernim korakom, pri vsaki znamenitosti smo se zadržali, več časa smo namenili tudi klepetu z domačini in prigriznili njihove dobrote ter le-te pridno zalili s čajem, ali kaj krepkejšim.

Ves pohod je lahko minil v takem počasnem tempu, kajti že na začetku smo se odločili, da odhod s Čateža domov prestavimo za eno uro. Ta ura nam je prav prišla tudi na koncu poti, kjer smo prisluhnili kulturnemu programu.Vreme je vzdržalo le enkrat smo ,svetu pokazali kakšne dežnike imamo s seboj.

Ker je bil čas Martinovega, med nami pa je bil tudi Martin, se je odrezal in ob povratku na Vrhniko ohranil lepo navado in družbo razveselil s povabilom na pijačo.

Besedilo in fotografije: Jože Školc