V naše pevske vrste si prišel med zadnjimi, bili smo te veseli, na vaje si prihajal točno in redno. Prikupil si se nam s svojo nevsiljivostjo. Iz tvojih ust nismo nikoli slišali žal besede, vedno si bil nasmejan in dobre volje, nikomur nisi odrekel svoje pomoči.

Radi so te imeli tvoji sodelavci, varovanci doma starejših, kjer si delal, tvoji prijatelji, znanci in domači. V svojem prostem času si bil gasilec in bolničar, tako si lahko združil dve dejavnosti, kjer si lahko pomagal ljudem v stiski, reševal življenja. Večkrat si pripovedoval, kako rad si v družbi najbližjih in prijateljev hodil po slovenskih planinah, z veseljem si se posvečal vrtnarjenju...

Zadnje obdobje svojega življenja si preživel na Drenovem Griču. Tvoj odhod s tega sveta je naredil veliko praznino.Najbolj pa te bo pogrešala Joži, s katero sta si ustvarila mali raj na zemlji stkan iz številnih drobnih radosti. Med vama ni bilo nesoglasij, dopolnjevala sta drug drugega. Imela sta številne načrte, veliko sta jih uresničila, vendar ne vseh.

Še zadnjič se je od tebe poslovilo ogromno ljudi. Naš zadnji poklon tebi je bil, da smo ti lahko še zadnjič zapeli. ...Tudi jaz sem enkrat peval, tudi jaz sem bil vesel. O da bi še enkrat mogel, to bi srečen bil vesel... Žal nikoli več ne boš z nami zapel, iz tvojega grla ne bomo več slišali pesmi Dere sen ja mali bio.

Bernarda Novak

KUD Drenov Grič-Lesno Brdo