Polno dvorano zbranih je pozdravil gostitelj večera Miran Stupica, predsednik lokalne borčevske organizacije. Na kratko je orisal boje tistega usodnega dne, v katerih je umrlo šest partizanov, ki so jih nato pokopali na Drči nad Vrhniko. »Res se je Vrhnika tedaj osvobodila nacifašizma, pa vendar je treba ugotoviti, da se je nacifašizem ponovno obudil. Tudi in predvsem v Ukrajini. Na to je treba biti vsak dan bolj pozoren.« Zbrane je pozdravil tudi podžupan Mirko Antolović, ki se je zahvalil borcem za ohranjane spomina na tiste, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo.
Slavnostni govornik je bil prvi predsednik samostojne Slovenije, Milan Kučan, ki je spomnil na dogodke pred osmimi desetletji. »Borili smo se za pravico do obstoja, za svoj jezik in kulturo, za svojo nacionalno identiteto in ozemlje. Nikogar nismo pri tem ogrožali, niti nismo posegali v enake pravice drugih. Svoje usode nismo polagali v tuja naročja, smo pa prevzeli svoj del odgovornosti, kadar smo se znašli v zavezništvu skupaj s tistimi, ki so se borili za enake vrednote, cilje in ideale.« Dodal je, da si nismo bili vselej enotni, a večina silnic je po njegovem krenila v pravo smer. »Veličina tega ne morejo izničiti ponavljajoče se razprave o dilemah, napačnih odločitvah, celo slabih in zločinskih dejanjih, ki smo si jih zadejali sami, v poskusih vsiliti svoj pogled kot skupno resnico.« Dodal je še, da prestolnica potrebuje spomenik, ki bi obeleževal našo odločitev za samostojno državo. »Tak spomenik bi upravičeno imel svoje mesto na osrednjem trgu našega glavnega mesta, na Trgu republike, na katerem so se odvijala mnoga osamosvojitvena dejanja, tudi dvig zastave mlade slovenske države in njena oznanitev celemu svetu. Na tem zgodovinskem simbolnem kraju stoji spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod. Pripada naši preteklosti in je simbol hotenj tistega časa. Novi čas pa potrebuje svoj simbol.«

Preostanek večera je bil kulturno obravan. Na odru je nastopil partizanski pevski zbor, ustanovljen 20. aprila 1944 v vasi Planina pod Mirno goro nad Semičem pod imenom Invalidski pevski zbor. Ker je vlada razglasila leto za »Kajuhovo leto«, je bil program temu primerno tudi obarvan – s petimi in recitiranimi pesmami. Zbor je pel pod taktirko Jakoba Barba, na harmoniki ga je spremljal Branko Sladič, kot sopranistka pa se je izkazala Gaja Sorč. Prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik.
Po končani proslasi so si lahko obiskovalci ogledali v predverju Cankarjevega doma razstavo o narodnoosvobodilnem boju, ki jo je pripravil dr. Martin Premk.

Gašper Tominc