Ljudje lahko prosto izbiramo kje bomo živeli, ne moremo pa izbirati svojih sosedov. Slovenci smo znani po nekoliko slabših sosedskih odnosih in predvsem sosedski nevoščljivosti. Da spremenimo to dejstvo, si moramo prizadevati, da bodo naši medsosedski odnosi dobri. Dobri odnosi s sosedi nenazadnje doprinesejo k mirnejšemu in boljšemu življenju.

Prvo in zlato pravilo dobrih sosedskih odnosov je pozdrav. Če vas sosed pozdravi, pomeni da vas je opazil in da mu ni vseeno za vas. Pozdrav naj ne bo samo del bontona, ampak naj izkazuje spoštovanje do tistega, ki ga srečujete vsakodnevno. Običajno se iz pozdrava odvije tudi kratek pogovor ali celo klepet. Dobri sosedski odnosi so ključnega pomena za prijetno atmosfero v soseski.

Zgoraj navedenim trditvam poskušamo stanovalci ulice Pot v Močilnik sledititi in rezultat tega je tudi tradicionalno prižiganje lučk, ki nam jih omogočata Barbara in Miran Garafolj in tako poskrbita, da se sosedje v decembrskih dneh počutimo praznično. Pred nekaj leti so v naši ulici prvič zasvetile lučke na prekrasni jelki, ki stoji ob Garafoljevi hiši. Razveselile niso samo nas sosedov, temveč tudi vse tiste, ki se vozijo po naši ulici. Tako je bilo tudi letos.

Miran vsako leto naredi načrt, kako okrasiti jelko, kajti jelka je zrasla zelo visoko in ni preprosto brez dvigala obesiti toliko lučk. V nedeljo 11. decembra, ko se je pričelo mračiti smo se pred hišo Garafoljevih pričeli zbirati mladi in stari. Barbara in Miran sta v velikem loncu že skuhala kuhano vino, na mizah so bile naložene dobrote, ki smo jih prinesli sosedje. Otroci so bili razigrani in navdušeni nad tem, da so se lahko igrali s snegom, ki je rahlo naletaval ta večer. Miran in Barbara sta pozdravila vse prisotne in nas povabila iz tople garaže pred hišo, da svečano prižgemo lučke.

Letos je ta čast doletela najmlajšo Milo Horvat, ki je ob odštevanju z velikim navdušenjem vseh nas prižgala lučke. Zaslišali so se vriski veselja, navdušenje je bilo popolno. Niso žarele samo lučke na jelki, ampak tudi iskrice v očeh naših najmlajših. Okrepčali smo se in si v sproščenem razpoloženju povedali to in ono. Otroci so bili razigrani in navdušeni, da se lahko tudi po temi lovijo po ulici. Prijetno je bilo vsem in ni bilo treba dosti, da smo lahko vztrajali več ur pod najlepše okrašeno jelko daleč naokoli. Hkrati je bila to priložnost, da se sosedje zberemo v prazničnem vzdušju in ob sproščenem pogovoru spijemo skupaj topel napitek in se posladkamo v dobri družbi.

Hvala Barbari in Miranu, da sta nam polepšala ta večer.

Lado Horvat