Po slovarju ima beseda »razčlovečenje« nešteto sopomenk. Na koncu enostavno ugotoviš, da človek brez orožja ni človek. Za svoj obstoj je človek že v prazgodovini izumil orožje. V prvi vrsti ga je imel za lov, potem pa za obrambo pred sočlovekom, ki je brez dela hotel ugodno živeti in si prilastiti njegove s pridnostjo in napredkom recimo v poljedelstvu pridelane dobrine. Z izumom smodnika se je pojavilo strelno orožje z uporabo katerega ni bila potrebna več fizična moč, ampak znanje uporabe. Za obrambo pred vsiljivci so se ustanavljale oborožene skupine vešče uporabe orožja, kasneje ko so nastale države, pa vojske in armade, ki so suvereno branile  svoje ozemlje.

V glavnem ločimo orožje na strelno in hladno orožje. Z raznimi samoobrambnimi veščinami, lahko človek od sebe ali koga drugega odvrne fizični napad. Zato je dobro, da človek vsaj v osnovi obvlada  le te.

Proti strelnemu orožju se človek oz. država lahko bori samo s strelnim orožjem. Hladna vojna, ki se je dogajala v prejšnjem stoletju, ni nič drugega kot vzpostavljanje sorazmerja oborožitvenih zmogljivosti med vzhodom in zahodom. Izum jedrskega orožja v 20. stoletju je zagotavljal rožljanje z atomskim orožjem. Ko vzhod ni mogel več zagotavljati ravnotežja oborožitvenih zmogljivosti, so se začele težave, zgodil se razpad vzhodnega bloka.

Jugoslavija je imela eno najmočnejših evropskih armad. Spadala naj bi med Neuvrščene, kljub temu, da je nekako paktirala z vzhodnim blokom.

Slovenija je - kljub zagotovljeni suvereni varnosti s strani JLA - leta 1968 ustanovila lastno »armado«, Teritorialno obrambo in jo oborožila z lastnimi sredstvi. Demokratične spremembe v drugi polovici 80 let so narekovale spremembe oblike vladavine, iz enopartijskega sistema v večstrankarski demokratični sistem. S prvimi demokratičnimi volitvam aprila 1990 se je to tudi zgodilo.

Seveda se JLA, kot branik prejšnjega enopartijskega sistema, saj je grozil razpad Jugoslavije, z novo nastalo situacijo v Sloveniji ni strinjala. General štab oboroženih sil SFRJ je ukazal na dan konstituiranja nove vlade, dne 17. 5. 1990, vso oborožitev TO Slovenije prepeljati v skladišča pod nadzor JLA. Samo 16 komandantov občinskih štabov TO v Sloveniji se je temu ukazu uprlo, se izpostavilo, po domače povedano, tudi »hudemu« kazenskemu pregonu. Žalostno je, da med temi občinskimi štabi, ki niso oddali orožja v hrambo JLA, ni Vrhnike. Komandant OŠTO Vrhnika, ki naj bi bil tudi član občinskega Sveta za SLO in DS, bi se lahko vsaj malo samozaščitniško obnašal, in ne bi oddal orožja, pa bi bil danes heroj, tako pa …

Naj mi predsednica republike Slovenije, ki je obenem tudi vrhovna poveljnica njenih obrambnih sil pove, kako bi se počutila na dan, ko je prevzela  funkcijo, in bila obveščena, da iz njenih skladišč vozijo orožje recimo pod neposredni nadzor Nata?

Čez eno leto nas je JLA tudi napadla.

Kot sem napisal, človek brez orožja ni človek. Je JLA hotela z razorožitvijo TO razčlovečiti slovenski narod? Ji vzeti pravico do obrambe? Nas je JLA 27. 6. 1991 hotela z agresijo podrediti svojim ukazom, navodilom kako in v kakšnem sistemu živeti? Nas je hotela podrediti, razčlovečiti? Glede na to kaj se je kasneje  dogajalo na Hrvaškem, Bosni se mi zdi to povsem upravičeno vprašanje.

Vid Drašček