Slabo uro dolg kulturni program so oblikovali starovrhniški pritrkovalci, Mešani pevski zbor Mavrica, Glasbena šola Vrhnika in Karlo Vizek na gongu oziroma drugih »naravnih« inštrumentih. Izvajalci programa so poskrbeli za sozvočje glasbe in petja, za vibracije prvinskih silnic, kot jih oddaja voda. Prireditev so poimenovali Moja reka, za katero organizator želi, da bi postala tradicionalna in medobčinska. Nenazadnje so v Sloveniji letošnje aktivnosti ob Dnevu voda potekale pod geslom Vode povezujejo – tako kot kultura izvajalcev različnih občin.

Slovenija je izredno vodnata dežela, kar pomeni izobilje vode, a po drugi strani to prinaša tudi odgovornost. »Kako dolgo bo voda še čista, prozorna in brez duha?« je bilo mogoče slišati na prireditvi. Lahko beremo, da marsikje ni več taka, nekateri to celo doživljajo tukaj in zdaj. Bojan Čebela, predsednik društva je izpostavil privatizacijo vode, ki se ponekod po Evropi že dogaja. »Zoper to se bomo v našem društvu borili do zadnjih atomov moči!« je dejal, a govor zaključil z optimizmom. Spomnil je namreč na medobčinski projekt »Čista Ljubljanica«, ki se po občinah že izvaja, cilj pa naj bi bila čista reka sedmerih imen. »Zmanjšanje onesnaževanja okolja, izboljšanje kakovosti vodotokov in pitne vode, ohranjanje naravnih virov in izboljšanje zdravja, osveščanje o pomanjkanju zdrave pitne vode, preudarno in dobro gospodarjenje z vodo in drugi tovrstni problemi morajo biti skrb vseh nas. Pri tem imajo veliko možnosti in odgovornosti tudi vse občine in institucije, povezane z vodnim gospodarjenjem. Vsaka na svojem območju bi morala dodati kamenček v skupni mozaik.«

Gašper Tominc

Foto: GT