Vas zanima kako izgleda počesano zelje? Verjemite, da tudi nas vzgojiteljice Župnijskega vrtca.

        Vsak dan nam otroci pripovedujejo takšne in drugačne zgodbe. Ene so resnične, druge domišljijske. Ene so doživeli, druge samo sanjali, vse pa zagotovo prihajajo iz otroškega sveta, iz srca. Njihove izjave so tako iskrene, domiselne, zanimive, doživljajske in nam odraslim večkrat nerazumljive, predvsem pa smešne. V tokratnem članku torej ne bo manjkalo smeha.

Pa se vrnimo k počesanemu zelju. »Veš vzgojiteljica enkrat je pr ns tok dž padu, d je vetr tok zele napihu, k da bi ga en počesu!« Tako torej, veter počeše zelje.

            Vsak mesec gre vsaj ena skupina iz vrtca v Dom upokojencev Vrhnika. »Kam gremo zdj?« Vzgojiteljica odgovori, da v dom za ostarele, otrok pa se razveseli na ves glas: ooo tam bojo strele!!« V začetku oktobra smo imeli v povezavi s projektom Simbioza oviratlon za vse družine. »Danes moja mami ne more pridit popoldne, ker ima mozol tuki (pokaže na brado), pa se flajstr ma gor!« Popolnoma verjetno kajne?  »Moj ati me bo pršu gledat na dirko. Bo počas navijal, k nima tahitrih superg.«

Na sprehodu so otroci najbolj domiselni. Vzgojiteljica potarna, da je pa danes zelo lačna, saj sliši kruljenje njenega trebuha. Deklica ji popolnoma ravnodušno odgovori: »Pejd na cesto, pa te bo avto povozu, pa ne boš nikol več lačna!« Hja tudi nekaj črnega humorja lahko opazimo. Na sprehodu tudi izvemo kdo je glavni. »Moja mami je glavna v Sloveniji!« Vzgojiteljica se seveda ne strinja, a ga vseeno vpraša kako on to ve. »Zato ker se najbl dere!« September in oktober vse skupine dodobra izkoristimo za bivanje na prostem, čeprav je vreme že malo muhasto. Ko odidemo iz vrtca po zajtrku, je še hladno, ko pa se vračamo, je lahko že prav toplo. Vzgojiteljice zato pomagamo otrokom zavezati jope okoli pasu. Klic na pomoč se glasi: »A loh še mene zvežeš?« Ob poti vedno opazujemo okolico. Zadnjič smo srečali kravo na pašniku. Ena je ravno kakala. »Ja kdo ji bo pa zdej ritko obrisu?« je zanimalo otroka. Prav tako med sprehodom se deček zaleti v »kandelabr«. Kljub temu se še vedno ozira nazaj. Vzgojiteljica reče: » A se boš še enkrat zaletel?« Otrok odvrne: » Sej bi se, pa se ne morm, k ni nobenga več tuki!« Kaj pa moramo narediti preden gremo čez često? »Poklicat na tulifon policijo!«

Seveda se v skupinah dotaknemo tudi resnejših tem, npr. kako se poročiš?  »Tako, da u cirkusu spečejo torto zate, pa jo poješ.« Čisto na začetku, ko Zemlje in vsega drugega še ni bilo, je pa nekdo vendarle bil.« Otrok: » Ti !!!« vzgojiteljica: » Ne, tolk pa še nisem stara!« (In res ni!) »Ali imamo na Vrhniki kakšno cerkev?«, vzgojiteljica vpraša otroke. »Ne jest mam pa doma u risanki en cerkus (cerkev).

V ponedeljek imajo običajno otroci polno novih doživetij od vikenda. V skupini Sončki je med otroki že debata o bučah, čarovnicah, Miklavžu, Božičku. Ampak ali ste vedeli, da se žene oblečejo v čarovnice samo zato, da do Miklavža zamotijo otroke, da jim ni dolgočasno čakati toliko časa? No naši otroci že vedo. V začetku oktobra sta dve skupini jesenovali na kmetiji Davčen nad Škofjo Loko. Otroci so neznansko uživali, in ko smo se peljali domov, sem vprašala enega od otrok, če se kar obrnemo in gremo še enkrat na kmetijo. Otrok pa mi hladnokrvno odvrne: » Ne, dost te mam!«

 Da pa se ne bomo smejali samo na račun otrok, vam za konec povem še par prigod vzgojiteljic. Pri kosilu sodelavka opazi: »Ja kako si se pa ti danes obula? Zakaj imaš en čevelj črn in drug moder?« Popolnoma razumljivo, saj vzgojiteljice zjutraj komaj čakamo, da prihitimo na delo, kot da je pomembna skladnost naše obutve J. Na sprehodu vzgojiteljica vpraša otroke, če so slišali kravo. Zadnja vzgojiteljica pa odgovori: »Pa sej zdele nism nč rekla!«

Hudomušnosti v vrtcu res ne manjka. Iskrenost otrok je zmeraj dobrodošla, če se pa ob tem lahko še nasmejimo, pa še toliko bolje. Želimo vam prijetno preživljanje jesenskih dni. Smejte se, saj pravijo, da je smeh pol zdravja!

                                                                                          Vzgojiteljica Meta Žitko