Če bi december znal govoriti, bi zagotovo rekel, da mu je v Župnijskem vrtcu zelo lepo. Pri nas namreč ni le poln lučk, pesmic in vonja po piškotih, ampak tudi čakanja, vprašanj, smeha in tistih drobnih čudežev, ki se zgodijo skoraj vsak dan.

Že pred prvo adventno nedeljo smo skupaj z otroki zavihali rokave in ustvarili adventni venček. Ob tem ni manjkalo resnih pogovorov. Zakaj ga potrebujemo? Kaj pomeni? In odgovor je prišel hitro in brez odvečnih razlag:
»Spet bomo čakali, da se bo rodil Jezus.«
No, in s tem je bilo jasno – čakanje se lahko začne.

Na začetku decembra nas je obiskal Miklavž. A ker dobri mož nikoli ne pride kar tako in ker je čakanje lahko zelo dolgo (še posebej za majhne nogice), so vzgojiteljice pripravile predstavo o miški, ki je iskala toplo hiško. S pomočjo prijateljev, ki jim je pred tem tudi sama pomagala, jo je tudi našla. In to zelo toplo in udobno. Smeh, aplavz in iskrice v očeh so napovedali, da bo obisk uspešen. In res – Miklavž nas je letos kar obilno obdaril.

Da bi bil vrtec še bolj prazničen, smo ga že na začetku meseca skupaj okrasili. V Kaplaniji so nam pri tem z veseljem pomagali starši, ki so se udeležili decembrskih delavnic. V pritličju je zrasla pravljična ledena dežela, smrečico pa smo okrasili z okraski, ki bi jih brez težav opazila tudi kakšna zvezda na nebu, če bi se le malo nagnila nižje.

In prav ena takšna zvezda – mala Iskrica – nas je spremljala skozi ves mesec. Iskrica je svetila visoko nad nami, a si je želela postati velika in pogumna zvezda. Na svoji poti odraščanja je najprej pomagala živalim, nato pa jo je obiskal angel in ji zaupal posebno nalogo: spremljati in varovati dva popotnika.

Seveda – to sta bila Marija in Jožef, ki sta se po zahtevi cesarja Avgusta odpravila na dolgo pot proti Betlehemu. Zgodba je bila napeta, otroci so jo spremljali z odprtimi očmi, mi pa smo ob njej postopno postavljali jaslice – vsaka skupina v svoji igralnici. Kot vsako leto so jaslice našle svoje mesto tudi na zgornjem igrišču.

In potem je prišel trenutek, na katerega smo vsi čakali. Mali Jezus se je znova rodil. Za vse ljudi tega sveta. Tudi za naš vrtec. In prinesel novo upanje, ter tisti poseben mir, ki v decembru za hip ustavi čas.

December v našem vrtcu ni bil le mesec daril in bleščic. Bil je mesec skupnosti, topline, zgodb in majhnih čudežev, ki ostanejo še dolgo potem, ko lučke že ugasnejo.

In Iskrica?
Še vedno sveti. Morda prav nad Vrhniko. In gotovo malo tudi v vsakem izmed nas.

Zapisala vzgojiteljica Mojca Gerbec