Odkriti pogovori so nekaj, kjer smo lahko to kar smo.

Kjer lahko povemo svoje življenjske (pre)izkušnje in kako smo se soočili z njimi. Ali pa smo se z njimi še vedno primorani soočati. S tem, ko izpovemo svojo težko preizkušnjo lahko nekomu povemo, da ni sam in mu morda pomagamo tako, da mu pokažemo pot. Odkriti pogovori sčasoma postanejo navada, rutina, ki je tako prijetna, enostavna, da ostane edini način s katerim želimo komunicirati.

Odkritih pogovorov se je v petek 16. junija v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, udeležilo lepo število ljudi. Spregovorili smo z gostom Iztokom Krevsom, katerega sin je pri svojih rosnih 25-tih sam sebi končal življenje na zemlji. Za njim so ostali oče Iztok, mama Alenka in Matejeva sestra Maja. Veliko zanimanje ljudi kaže, da si Odkritih pogovorov želi vedno več ljudi.

Vedno bolj so takšni pogovori dobrodošli.

Na vsa naša srečanja prihajajo ljudje, s katerimi je pravi užitek poklepetati, si izmenjati mnenje in tudi prejeti nove zanimive informacije. Pred in po srečanju vse udeležence postrežemo z domačo kavico in piškoti. Tokrat je prvič naš gost kar sam postregel s svojo hrano in pijačo. Bilo jo je toliko, da bi lahko ostali še ure in ure. In približno toliko časa bi se lahko tudi zaklepetali - še dolgo v večer.

Vsi, ki prihajajo na srečanja so preprosto odkriti.

Kako zelo enostaven je tak pogovor! Pravi balzam v tem svetu. Izmenjava izkušenj in mnenj je hitra in učinkovita. Hvaležen si za novo informacijo, novo razmišljanje s katerim postreže sogovornik, ki mu ni težko povedati tudi, če ima drugačno razmišljanje ali izkušnje od tvojih.

Kako je potekalo naše zadnje srečanje

Iztok nam je zaupal mnogo osebnih stvari, ki so nam razkrile zgodovino njegove družine, njegovo vlogo v družini, o svojem odnosu med člani družine, o pogledu na smrt, o veri, o…. Vsaka zgodba ima začetek, ki se lahko začne nekje dolgo dolgo nazaj. Še vedno vidim citat iz njegove knjige Dragulji onstranstva, ki jo je napisal po smrti sina in kjer je navedel misel svoje ženeAlenke: "Pot po kateri pridemo do stanja, da se ne bojimo več smrti, je skrajno trnova."

Iskrena zahvala vsem gostom, ki so upali jasno izpovedati svoje zgodbe, kakor tudi iskrena zahvala vsem obiskovalcem, ki so se udeležili naših srečanj. S tem ste pokazali, da so vam odkriti pogovori blizu, da se vam ni težko izpostaviti tudi s svojo zgodbo, saj ste brez težav sodelovali pri vsakemu od srečanj.

Hvaležna sem, da sem vas lahko spoznala, da sem lahko spoznala vaše misli in del vašega življenja.

Z iskrenim spoštovanjem

Marjeta Herksel