Najbolj drastične spremembe za okolje so v Močilniku nastopile v 19. stoletju, ko je bil za potrebe Lenarčičeve žage zajezen izvir Male Ljubljanice v Velikem Močilniku ter za potrebe Oblakove žage izvir v Malem Močilniku. Kmalu zatem je vrhniško turistično društvo pričelo urejati Močilnik za turistični obisk. Zgrajena je bila kapelica, pa paviljon, pozneje gostinski obrat ter poti in mostovi mimo izvirov. V 20. stoletju, še posebej po drugi svetovni vojni, pa se je pričela prebujati naravovarstvena zavest. Izvire Ljubljanice tako že leta 1944 najdemo na seznamu »domovinskih prirodnih spomenikov.« V 60. letih se območje Močilnika znajde med predlogi za razglasitev naravnega spomenika lokalnega pomena in je kot takšen še leta 1976 zaveden tudi v »Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije.« Ko se je leta 2004 Zakon o ohranjanju narave usklajeval z evropsko zakonodajo je bil sprejet tudi Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, s priloženim seznamom, na katerem je Močilnik, kot »skupina kraških izvirov Male Ljubljanice pri Vrhniki«. označen za naravno vrednoto državnega pomena.
Štiri leta pozneje pa je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje, ki je zajel tudi izvire Ljubljanice (Uradni list RS, št. 112/08 z dne 28. 11. 2008). 6. člen omenjene uredbe kategorizira zatrepno izvirno dolino Male Ljubljanice z izviroma Veliki Močilnik in Mali Močilnik kot naravni spomenik. 10. člen uredbe govori o splošnih omejitvah in prepovedih, ki veljajo na območju celotnega parka. 13. člen uredbe pa za ožja zavarovana območja, kot so naravni spomeniki, uvaja še dodatne prepovedi. Tako tu ni dovoljeno:
- urejati novih pešpoti in stez, razen v primeru ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
- gibati se zunaj urejenih in označenih poti;
- nabirati, izkopavati, ruvati, odstranjevati, kuriti ali na kakršen koli način poškodovati rastlin ali njihovih delov, razen zaradi vzdrževanja kmetijskih površin, v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
- posegati v strugo in brežino vodotokov ter obrežno in vodno vegetacijo, razen v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
- odvzemati rastlin in živali iz narave, razen tujerodnih vrst ter pri opravljanju kmetijske, gozdarske, lovske, ribiške in raziskovalne dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih;
- odvzemati ptic iz narave;
- intenzivirati obstoječih kmetijskih rab;
- uporabljati fitofarmacevtskih sredstev in gnojil;
- izvajati melioracij, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov;
- vzletati in pristajati z zrakoplovi;
- postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih ureditev;
- pluti z modeli plovil;
- graditi objektov, razen rekonstrukcije objektov, zgrajenih na podlagi pravnomočnih gradbenih dovoljenj, v enakih gabaritih ali odstranitve objektov.
- rabiti vode;
- kopati psov ob in v vodi;
- urejati novih plezalnih smeri.
Vloga Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje se v prostoru krepi iz leta v leto. Najsi bo to pri sprejemanju prostorskih aktov ali pri povsem konkretnem izvajanju določil uredbe, za kar med drugim skrbijo naravovarstveni nadzorniki. Globe za prekrške v naravnem okolju se gibljejo od 100 do 10.000 evrov. V smislu razjasnitve, kaj se v ožjem varovanem območju sme oz. ne sme početi, je bila letos v Močilniku postavljena opozorilna tabla. In že takoj postala tarča nekega intelektualno siromašnega vandala. Kot že tolikokrat do sedaj naravno območje Močilnika. Upajmo, da se bo nekega dne to vendarle spremenilo.
Damjan Debevec, Foto: DD
