Kapela stoji na osrednjem prizorišču, kjer je nekoč že stal manjši objekt. Nadškof Stanislav Zore, ki je daroval sveto mašo, se je zahvalil Zaplanincem in Vrhničanom, da na tem mestu obujajo spomin na leta 1942 umorjenega župnika Jožefa Geohelija. Kot je dejal, ne gre za jezo ali zamero, ampak za resnico. Ta pa je, da se je na tem mestu zgodil zločin. »Tega ni mogoče zanikati in ne moremo pozabiti.« Podobno je menil tudi župan Daniel Cukjati, ki je po maši nagovoril zbrane, da je prireditev namenjena spominu in hkrati opominu, da se kaj takega nikoli več ne ponovi.

Ob tej priložnosti je o mučeniški smrti Jožefa Geohelija izšla knjiga »Jožef Geoheli (1911 – 1942) duhovnik«, izpod peresa Nade Trpin Jereb, založila pa jo je Župnija Zaplana. Na preko 150 straneh bralcu odkriva duhovnikovo življenje, ki ga dopolnjuje s številnimi fotografijami in zapisi pričevalcev. Kot navaja Trpinova v knjigi, je bil med prvimi žrtvami revolucionarnega partizanskega nasilja na Zaplani ravno župnik Geoheli. Odpeljali so ga v nedeljo zvečer, 26. julija 1942, po tistem, ko so partizani vdrli v župnišče. Eden od njih je ustrelil v kuhinjo. Krogla je zadela župnika v bok. Partizanka ga je obvezala, nato pa so ga odpeljali s seboj v gozd. Dan kasneje, v ponedeljek, so Italijani napadli partizane v gozdu, ki so se umaknili, kasneje, ko so Italijani že odšli, pa so se vrnili nazaj. Župnika so ustrelili v glavo, ker pa ni bil mrtev, so ga še tolkli in na koncu vrgli preko skalnatega roba Vranjih pečin v prepad. Zaskrbljenim domačinom so partizani razlagali, da so ga poslali v bolnišnico na Dolenjsko.
Razlog za tako kruto usmrtitev? Dr. Janez Zdešar v Slovenski zavezi meni, da Geoheli v svojih pridigah ni hotel javno žigosati partizanskega ali okupatorjevega nasilja, pač pa je, neoziraje se na levo ali desno, iskal stike z obema stranema ter posredoval za svoje župljane in jim poskušal reševati življenja. Karel Leskovec, dolomitski partizan, sicer tudi očividec dogodka, pravi, da je bil »nevaren belogardistični organizator«. Njegovo ovajanje naj bi potrjeval listič, kos papirja, ki so ga našli pri njem. Z njim naj bi Italijanom z nevidno pisavo (limonin sok) poročal o partizanih. Zdešar meni, da je omenjeni listek izmišljotina, ki naj bi opravičevala Geohelijevo likvidacijo. Prav tako tudi Janez J. Švanjcer v Vojnozgodovinskem zborniku piše, da je bil »ta list očitno podtaknjen, najverjetneje napisan pozneje, ko so potrebovali dokaz za usmrtitev … Iskanje nevidne pisave na vseh praznih listih, ki so jih odnesli iz župnišča na Zaplani, bi bilo tehnično nemogoče tudi v drugačnih okoliščinah, ne pa v razmerah partizanskega tabora v gozdu …« Tudi zgodovinar dr. Jože Možina v knjigi Slovenski razkol piše, da spornega Geohelijevega pisma, ki je pozivalo Italijane naj pošljejo trideset pušk na Zaplano, ne zasledimo ne v slovenskih ne v italijanskih dokumentih.

Domačini so poizvedovali za truplom Geohelija, dokler ga niso našli 29. novembra 1942 pod skalami Vranjih pečin. Zapisnik, ki so ga podpisali okrajni zdravnik na Vrhniki Zoltan Žekš, odvetnik dr. Zupan M. in poročnik Logar Jože piše, da je bila lobanja dvakrat prestreljena in del lobanje zdrobljen. Mankjala so stopala, ki naj bi mu jih odsekali. Po mnenju dr. Žeška streli niso bili smrtni. »Žrtev je živela še več ur, smrt je nastopila zaradi izgube krvi in mučenja.«
Posmrtne ostanke so prenesli na Zaplano, kjer so ga 2. decembra pokopali. Jožef Geoheli je kandidat za svetništvo.
Na robu pečin od leta 2000 že stoji sedemmetrski križ s skulpturo rok, ki ga je izdelal akademski kipar Stane Jarm. Tedaj se je spominu na preminulega župnika poklonilo več kot 1400 ljudi.
Vsako leto se na prvo septembrsko nedeljo s sveto mašo na tem mestu spomnijo umorjenega zaplaninskega župnika Geohelija in vseh žrtev vojne in povojnih pobojev. Samo iz župnije Zaplana je bilo teh žrtev 79 ali 16 % prebivalcev celotne župnije (po popisu 1941).

Gašper Tominc, foto: GT in PP