Z novo napravo bomo kot prvi v Sloveniji in v zgled drugim organizacijam in deležnikom na zavarovanem območju uporabili to sonaravno metodo predvsem za preprečevanje in obvladovanje širjenja tujerodnih vrst dresnika, med katerimi je najbolj poznan japonski dresnik. V Sloveniji sta sicer prisotni še dve podobni vrsti, sahalinski in češki dresnik.
Japonski dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Votla stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, medtem ko podzemne korenike, ki lahko segajo tudi več metrov v globino, uspešno prezimijo. Ker se koščki korenik in spodnji deli stebel uspešno ukoreninjajo, se rastlina zelo uspešno širi. Dresnik najpogosteje obrašča brežine rek in potokov, njegove goste sestoje pa lahko opazimo tudi vzdolž cestnih robov, železniških nasipov in ob robu gozda.
Njegovo odstranjevanje je težavno in dolgotrajno. Mlade rastline in manjše sestoje lahko izkopljemo s podzemnimi deli vred. Razrast velikih sestojev običajno omejujemo z redno košnjo. Uporaba herbicidov lahko pripomore k omejevanju japonskega dresnika, a je zaradi njegove razširjenosti ob vodotokih omejena.
Na Ljubljanskem barju se soočamo s prisotnostjo številnih invazivnih tujerodnih vrst. Obnova površin, na katerih se razraščajo, terja veliko znanja in vztrajnosti. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je kot upravljavec zavarovanega območja v zadnjih letih v upravljanje pridobil več kot 200 ha zemljišč, ki za svoje vzdrževanje in izboljšanje habitatov terjajo raznolike pristope. Veselimo se pomladi, ko bomo lahko novo orodje uporabili tudi v praksi. Hkrati naprošamo vse obiskovalce in lokalne prebivalce Ljubljanskega barja, da na zemljiščih, kjer bo potekalo odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin, upoštevajo opozorilne oznake in tako poskrbijo za svojo varnost.

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje