Zdaj že tradicionalni spominski pohod, posvečen preminulemu Lintvernu Alešu - Goropekarju, je eden redkih, ki se začne kar od CH-ja. Večina nas že dolgo ni pešačilo mimo Stare Vrhnike proti Podlipi. Vzpon čez Krošljev grič je bil prav zanimiv, sploh ker nas večina tukaj še ni hodila peš. Malokdo pa je vedel, da večji del Krošljevega griča že spada v področje Zaplane. Zelo hitro smo se povzpeli mimo Logarja, zato pa ni prav nič pomenila bližnjica skozi Mizni dol. Še posebej je to doživljal tokratni fotograf Grintovec, ki je v želji, da bi naredil nekaj posnetkov, nekoliko zaostal in izgubil priključek s skupino. No to se pri Lintvernih dogaja, sploh če moraš opraviti, kakšno nalogo ali drugo delo,... Obilo snega in ledu na cesti je povzročilo preglavice naši logistiki. Brez fizične pomoči bi se vozilo težko izvleklo iz zasneženega gozda. Kot da bi vedeli kako zahtevna pot nas še čaka do Goropek, smo si počitek v "Kasarni" privoščili prav po planinsko. Gazili smo celi sneg - do 90 cm smo namerili. Prava odrešitev je bila splužena cesta, ki se je po globokem gaženju, znova pojavila v pravem trenutku. V predvidenem času smo prispeli do Doma na Goropekah, ki je po nekajletni pavzi ponovno v polnem pogonu. Ob dobrem kosilu in v prijetnem vzdušju smo pokramljali in obudili marsikateri dogodek iz preteklosti, ko je bil še med nami Lintvern Goropekar.
V tem nepozabnem zimskem pohodu smo sodelovali: Betajnovc, B`čar, Cvičkar, Duno, Grintovec, Povžar, Stari, Špik, Vezist na kosilu v domu pa sta se pridružila Pastir in Šolnik.
Fotografije: Grintovec in Špik; besedilo: Vezist



