Pokopališče v Blatni Brezovici leži ob vznožju hriba kraj vasi, obdano je z zidano ograjo, del katere je še ostanek taborskega obzidja. Znotraj obzidja je tudi pravilno orientirana cerkev apostola Jakoba Starejšega. Ta podružnica župnijske cerkve Spreobrnitev sv. Pavla na Vrhniki se prvič omenja leta 1526. Stavba ima danes v glavnem baročno podobo, večje prezidave so bile tudi v 2. polovici 19. stoletja.

Prispevek je posvečen litoželeznemu pokopališkemu križu (v. 191 cm; fotografija objavljena v knjižici Leona Gostiše Sv. Jakob. Blatna Brezovica iz leta 2005), ki stoji na privzdignjenem platoju ob betonski škarpi na severni strani cerkve pred vhodom vanjo skozi zvonik. Tako križ kot odlitek Kristusovega korpusa sta litoželezna, križ je postavljen na kamnoseško obdelano visoko dvostopenjsko bazo z vklesano letnico 1897 na sprednji strani. Monolitno strukturo križa zaznamujejo žlebiči in izrastki v osrednjem delu, napis INRI na sečišču krakov je del liva. Križ ni polnoplastično obdelan, pač pa gre za votel relief, podobno kot korpus. Ta je na križ pritrjen s hrbtne strani z enim samim vijakom v predelu prsnega koša. Luknjica v križu pod Kristusovimi nogami kaže na to, da je bila tam aplika, sodeč po katalogu livarne, iz katere izhaja križ, je šlo za z lovorovim vencem obdano ovalno napisno ploščico.

Gre za izdelek šlezijsko-moravske livarne Ferrum iz kraja Frýdlant nad Ostravicí (nem. Friedland an der Ostrawitza). Njeni začetki segajo v 17. stoletje, v 19. in začetku 20. stoletja je množično izdelovala litoželezne pokopališke, nagrobne in druge votivne križe. Višek je livarna dosegla v 40-ih in 50-ih letih 19. stoletja, 1913. je iz nje nastala delniška družba Akciová společnosti pro průmysl železářský Ferrum. Prodajalne in izpostave so imeli v Olomucu, Pragi, na Dunaju in v naši bližini v Gradcu. 

Model za blatnobrezoviški pokopališki križ najdemo tako tudi v njihovem katalogu iz okoli leta 1915 pod številko 71; poleg višine je navedena tudi teža, in sicer križ tehta 83 kg. Predmeti v katalogu so predstavljeni s fotografijami. Kot je bila pri livarnah precej ustaljena praksa, so prodajno uspešne izdelke izdelovale tudi po več desetletij. To velja tudi za konkretni model, saj so ga izdelovali že sredi 19. stoletja. Zlasti na Češkem in Moravskem (zagotovo tudi v Avstriji) je ohranjenih več primerkov. Na tem mestu omenimo vsaj brnsko znamenje, ki sta ga dala leta 1868 postaviti Leopold in Barbora Stavĕlov. Skoraj identičen križ (le 2 cm krajši in 3 kg lažji) pa je imela v ponudbi tudi češka livarna v mestu Rokycany (nem. Rokitzan) v plzenskem okraju.

Na Vrhniškem je livarna Ferrum s svojimi izdelki včasih bila zelo verjetno bolj zastopana, a se je na več pokopališčih ohranilo bore malo litoželezne dediščine. Prihaja pa iz te livarne tudi pokopališki križ na Vrhniki (gl. članek podpisane v zadnji, tj. 19. številki Vrhniških razgledov).
 

Simona Kermavnar