Sedaj  je čas za izkopavanje in spravilo krompirja. Nekateri so to že opravili konec avgusta ali v septembru, odvisno od sorte krompirja. Nekatere sorte prej dozorijo, nekatere pozneje. Naša domača parcela je velika okoli 2000 m², na kateri stoji hiša, nekaj travnika, ki ga pokosim s kosilnico in zelenjavni vrt.

Ko smo bili še otroci, je bila ta parcela velik zelenjavni vrt - njiva. Imeli smo veliko zasaditve s krompirjem, fižolom palčarjem, zeljem, veliko zelenjave, predvsem solate vseh vrst. Večinoma je to obdelovala moja mama, ki je imela veliko veselje do obdelave zemlje; doma je bila namreč s kmetije in je vse to obvladala. Kadar je imel čas ali se je dobro počutil, je pomagal tudi oče. On je imel težko ledvično bolezen.

To je bilo pred mnogimi leti, v otroški dobi, v mesecu septembru, ko se je že začela šola. Včasih se je krompir kopal malo pozneje, ker je "igor" pozna sorta, drugih skoraj nismo poznali, pozneje je prišla še sorta »dezire«, rdeče barve.

Bilo je lepo septembrsko popoldne, primerno za izkopavanje in pobiranje krompirja. Oče in mama sta ga izkopavala, midva z bratom sva ga morala pobirati in dajati v velike košare. Letine so bile vedno dobre, ker je bila tudi dobra zemlja in mama je poskrbela, da je bilo spomladi dobro pognojeno. Takrat ni bilo nobenega umetnega gnojila, samo naravno hlevsko gnojilo. Pridelava je zadostovala za celo zimo.

Brat si  je prinesel pručko, da bo pobiral sede. Oče je bil hud in ni bil navdušen nad njegovo iznajdbo. Brat ni rad pobiral krompir, upiral se je, da ga zemlja zelo skomina. Seveda očetu to ni bilo všeč in je bil hud. Jaz sem ga rada pobirala in naletela na krompir, ki je bil skupaj zraščen kot kakšen pajacek. V smehu sem  rekla očetu: »Ata, poglej, ta je pa kot Miha Marinko.« Oče je bil hud, ustrašil se je in dejal:  »A boš tiho, da kdo ne sliši, me bodo še zaprli.« Ja takrat smo bili v socialističnem času in vsaka nepravilna beseda je bila kaznovana. Mi otroci tega nismo še razumeli. Čez čas sem  našla  še drugi podoben krompir in isto ponovila. Reakcije očeta so bile še hujše.

Miha Marinko je bil v tistih časih član Komunistične partije Jugoslavije. Vsako obrekovanje ali nespoštovanje do članov KPJ je bilo lahko kaznovano. Tako je bilo pred davnimi časi. Sedaj je demokracija in »skoraj« vse je dovoljeno, kot vidim na demonstracijah. Mladi sploh ne vedo, v kakšnih časih smo živeli in vse nam je bilo prav.

Šurca Fani