Skupina se je začela porajati pred več kot petimi leti v prijateljskem krogu Vrhničank, Domžalčank in Kamničank, ki jim je bilo skupno veselje do kvačkanja. Kmalu so prerasle dnevno sobo in se začele srečevati na javnih mestih, kar ni ostalo neopaženo. Tako so pred približno tremi leti prvič razstavljale svoja dela v logaški in domžalski knjižnici. V Logatcu so stopile celo korak dlje, saj so njihove delavnice, ki jih je prevzela Vrhničanka Magda Nicoletti v okviru Univerze za 3. življenjsko obdobje zelo lepo zaživele. »Srečujemo se že četrto leto, obiskujejo nas tudi Vrhničanke. Uživamo pri ustvarjanju z različnimi materiali v vseh mogočih tehnikah kvačkanja.«, je povedala Magda.

Na Vrhniki jim še nekako ni uspelo prodreti v organizirani obliki. Se pa že lep čas ob petkih ali sobotah enkrat mesečno srečujejo v Kavarni Park v središču mesta, kjer si izmenjujejo izkušnje, navdihujejo druga drugo s svojimi deli, velikokrat pa v svojo sredo povabijo tudi kakšno zanimivo gostjo, ki srečanje še dodatno popestri. »Zbere se nas okoli osem do deset deklet, ki nato tri ali štiri ure pridno kvačkamo, klepetamo, primerjamo dela, izmenjujemo znanja…« pojasnjuje Martina Kališek, ki pravi, da skupina nikakor ni zaprta. »Seveda, vljudno v svojo sredo vabimo vse somišljenice, če pa obstaja tudi kakšen navdušenec nad kvačkami, pa prav tako vabljen.«

A tudi na Vrhniki njihovo delo ni ostalo prezrto. Lidija Toroš pojasnjuje, da so predlani s svojimi kvačkami okrasile novoletno jelko v vrhniški knjižnici, letos pa se jim je uresničila tudi želja po samostojni razstavi. »25. marca smo odprle razstavo kvačkanih mandal v Mali mestni galeriji, ki se nahaja v podhodu pri Sodnijskem trgu. Dela bodo na ogled do predvidoma sredine junija.«

Poleg ustvarjalne in družabne note, pa so njihova srečanja zadnje čase tudi prežeta z dobrodelnostjo. Martina je pojasnila, da se je vse skupaj začelo pred dvema letoma, ko so članice skvačkale odejo, ki so jo podarile sirski družini v azilnem domu na Viču. »Nekaj odejic je nastalo tudi v sodelovanju z drugimi rokodelskimi skupinami, kot sta Breja preja in Razkrite roke. Tako smo razveselile že vsaj šest begunskih družin, s pisano kvačkano odejo pa smo obdarile tudi mamico z dojenčkom v varni hiši.«

Da je ustvarjanje univerzalni jezik, ki ne pozna jezikovnih in kulturnih ovir, so dokazale tudi tako, da se dve iz skupine KvaKvačkaš že dalj časa srečujeta z azilantkami na Viču, s katerimi – kaj drugega – kot kvačkajo.

Če je tudi vas zamikalo, da bi se pridružile veseli družbi KvaKvačkaš, potem jih poiščite na facebooku, kjer boste našli tudi vse kontaktne podatke.
Lahko pa se jim ob svetovnem dnevu kvačkanja in pletenja v javnosti pridružite na KvaKvačkaš delavnici, ki jo v okviru Argonavtskih dnevov organizirajo JUTRI V SOBOTO, 23. JUNIJA popoldan v parku ob kavarni Park .

Gašper Tominc