Klavdija Jeršinovec, magistrica scenskega oblikovanja z Vrhnike, samostojno razstavlja v galeriji Herman Pečarič v Piranu. Predstavlja se z geometrijsko iščiščenimi slikami in tekstilnimi inštalacijami. Gre za vizualno umetnico, aktivno na področju kostumografije, slikarstva, ilustracije in umetniških zinov, ki je na slikarskem Ex temporu Piran leta 2021 prejela Nagrado mladi. Morje, sonce, srce je naslov zmagovalne slike in osebne razstave v piranski Galeriji Hermana Pečariča. 

Klavdija Jeršinovec  je diplomirala  leta  2011 na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti. Po zaključenem magistrskem študiju kostumografije na AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) je pridobila naziv akademske magistrice scenskega oblikovanja. Na tem področju se je dodatno izpopolnjevala v Bratislavi. Je prejemnica univerzitetne Prešernove nagrade.

Vizualna umetnica, dejavna na področju kostumografije, slikarstva, ilustracije in umetniških zinov, je na nedavnem slikarskem Ex temporu Piran leta 2021 dobila nagrado mladi. Morje, sonce, srce je naslov zmagovalne slike in njene razstave, ki je trenutno na ogled v piranski Galeriji Hermana Pečariča. »Zavestno puščam dela preprosta. V prenasičenosti trenutne umetniške scene z umetnostjo šoka grem proti toku trenutnim trendom. Zdi se, da lahko umetnik s svojimi deli pritegne ljudi le s tematiko seksualnosti, šoka, spektaklom in prehajanjem tabujev,« je za RTV Slo povedala ob razstavi. »Resnično vrh glave imam že poplavo del z naivnimi ilustracijami penisov, narcisističnih raziskav lastne golote ali pa del z napisi tipa 'vsemu bom kos',« saj je, kot pravi, po vsebini tako prazno, da potrebujemo napis, da razumemo, »kako naj bi nas delo razsvetlilo s svojo genialno mislijo …« . »S svojimi deli ne želim nikogar na tak način podcenjevati. Trendi pridejo in minejo, dobra dela pa nosijo v sebi moč, ki je večna,« je še dejala.

Njeno slikarstvo po besedah kustosinje gradi na simbolični govorici barv in čistih form. "Skrbno urejena organizacija slik, kjer sosledje vzorcev – osnovni kvadrat je sestavljen iz štirih kvadratov, vsak s svojo smerjo žarčenja – ustvarja v opazovalčevem očesu vtis gibanja, utripanja," poudarja.

Morda se ponavljanje geometrijskih likov, znotraj katerih niza rastre tako, da z nazobčanim predmetom previdno odstranjuje sloje sveže barve, zdi enolično, pa ga avtorica jemlje kot neke vrste meditacijo. Rezultat opisanih postopkov so optični učinki, ki se spreminjajo, odvisno od zornega kota gledanja in padca svetlobe. Gledalec s premikanjem odkriva permanentne spremembe na površini slike, v različnih trenutkih vidi nekaj, česar pred tem ni zaznal. Ta čarobna igra optičnih razkritij nas opozarja, da je gledanje aktivno dejanje, in čeprav slika obstaja neodvisno od nas, lahko v polno zaživi le z našim pogledom, še opisuje kustosinja dr. Majda Božeglav Japelj.

Razstava v Piranu bo na ogled do konca oktobra. (gt)