Strategija, katere osnutek je nastal leta 2013, lani pa se je usklajevala z občino, krajevnimi skupnostmi in turističnimi deležniki na njenem območju, predvideva, da postane Vrhnika do leta 2020 sinonim za lahko dostopno in izletniško destinacijo s privlačnim programi narave, kulture in rekreacije. Predvidenih je 42 projektov, ki se tematsko naslanjajo na Ljubljanico, Ivana Cankarja, arheologijo, barje, prireditve ter šport in rekreacijo. Glavni projekti so vzpostavitev centrov ob Ljubljanici (Močilnik, Kulturni center Vrhnika, ribniki pri opekarni), plovnost Ljubljanice in vzpostavitev sprehajalnih poti ob njej. Potem so še projekti povezani z Ivanom Cankarjem (Cankarjevi dnevi, stoletnica rojstva, posodobitev njegove spominske hiše), ureditev tematskih poti (Močilnik-Retovje, Zaplana, arheološke poti po Vrhniki…) in zanimivih točk na barju (Mali Plac, Jurčetovo šotišče).
Strategija je smelo napisana, je po njeni predstavitvi ugotavljal župan Stojan Jakin, ki ga je, mimogrede, zmotil slab obisk. Po njegovem bo potrebno veliko naporov za njeno uresničitev, vsekakor pa brez pomoči državnega ali evropskega denarja ne bo šlo. Komentarje na predstavljeni dokument so podali še drugi prisotni. Milan Selan je tako med drugim dejal, da bi bilo dobro oživiti stare tradicije Brega, Hriba in centra, ki naj bi si bili nekoč tako po družbenem ustroju kot po navadah vsak zase, danes pa tvorijo mesto. Sonja Malovrh iz Smrečja je menila, da se center Vrhnike premalo povezuje z okoliškimi krajevnimi skupnostmi, Irena Oblak pa je – ker strategija govori tudi o razvoju športnega turizma - predlagala vključitev še športne zveze in športnih društev. Mirjam Suhadolnik, predsednica lokalnega turističnega društva, je dejala, da si bo društvo predvidevalo za oživitev parkov v njeni lasti (Močilnik, Star maln, Sv. Trojica) in da načrtujejo ustvarjalne delavnice, na katerih bodo ustvarjali like - lutke, ki bodo služili za promocijo Vrhnike.
Veliko je bilo govora tudi o Ljubljanici, o njeni plovnosti in ureditvi kopališča. Župan je pojasnil, da je Ljubljanica kot spomenik državnega pomena vpeta v toliko birokratskih spon, da je na njej skoraj nemogoče kar koli izvajati. Kljub temu so tako v strategiji kot v občinskem prostorskem načrtu predvidene na nekaterih mestih sprehajalne steze in celo manjši pomol. Vsekakor pa bi se bilo po Ljubljanici mogoče spuščati s kajaki, kar se že dogaja, vendar pa zaenkrat ni nikogar, ki bi želel tovrstno ponudbo tudi organizirano tržiti. »Iniciativa mora priti od zasebnega kapitala, kajti občina ali zavod se kaj takega ne moreta iti. Seveda pa bomo tistemu, ki se bo tega lotil, pomagali po svojih najboljših močeh,« je dejal župan.
Nekaj predlogov je bilo tudi, da bi v strategijo uvrstili še dodatne manjše projekte krajevnih skupnosti. Te so sicer bile že pred časom pozvane, da podajo predloge, a v večini primerov jih niso. Slišati je bilo tudi, naj se da več poudarka verskemu in NOB turizmu, v mestu pa naj se razmisli o primerni lokaciji za parkiranje avtodomov in izletniških avtobusov. »Predlogi za manjše projekte, ki bi potekali v okviru ene same krajevne skupnosti, so vsekakor dobrodošli, vendar se je potrebno zavedati, da je uspešna ponudba nekega območja lahko le tista ponudba, ki je povezana, celostna in ki ima rdečo nit. Želimo graditi na integralnih turističnih produktih, kot sta denimo Ljubljanica in Cankar, za katere verjamemo, da imajo potreben naboj in so dovolj konkurenčni, da pritegnejo obiskovalce od drugod. Zato je naša primarna naloga, da uresničujemo prioritete. Vsa »t.i. preostala« ponudba lahko odlično dopolnjuje osnovno ponudbo, vendar, kot rečeno, je potrebno prvenstveno izvajati prioritete. Prav bi bilo, da bi izvajanje manjših projektov prevzeli drugi nosilci (na primer krajevne skupnosti), saj je le tako možno izvajati večje število projektov hkrati. Ravno zato smo se odločili, da je naša primarna naloga, da sledimo zadanim šestim prioritetnim ciljem. Če bomo te uresničili, bomo lahko v nadaljevanju podprli tudi manjše projekte. Že sedaj pomagamo, kjer se da, vendar kot rečeno, sile bi radi usmerili v prioritete,« je pojasnila Zakrajškova, ki je na koncu pojasnila še večno temo, ki se dotika rimskega zidu na Zaplani. »V kolikor bomo uspešni na razpisu, za katerega kandidiramo, saj je finančni zalogaj za nas prevelik, se bo vsekakor začela oživitev rimskega zidu.«
Kot je bilo še slišati na razpravi, je naloga občine in ZIC-a, ustvarjanje pogojev za razvoj turizma. To že počneta in bosta v prihodnje še intenzivnejše. Vendar tudi to ne bo dovolj, če ne bo zasebne iniciative, ki jo v danem trenutki ni veliko. Trženje ponudbe mora biti stvar zasebnikov, po možnosti lokalnega prebivalstva.

Predloge na strategijo (najdete jo tukaj) lahko podate tudi vi, in sicer do konca februarja na turizem@zavod-cankar.si

Gašper Tominc