Pohodna skupina Barjani, ki je najmlajša ustanovljena skupina Društva upokojencev Vrhnika obstaja od aprila 2013. Od takrat naprej smo Barjani zelo aktivna skupina, saj se na pot podamo dvakrat mesečno. V tem času smo si ogledali že kar veliko število vrhov Slovenije, tako nižje, pa tudi vrhove, ki sodijo v zahtevnejšo stopnjo pohodov.
V četrtek 23. aprila 2015 se je 28 članov skupine Barjani podalo na Blegoš, ki je s 1562 m nadmorske višine najvišji hrib Škofjeloškega pogorja. Pred 2. svetovno vojno je tam potekala meja (po Rapalski pogodbi iz 1920 leta) med Kraljevino SHS (in kasneje Kraljevino Jugoslavijo) in Italijo. Slovenci te kraje poznamo tudi po tako imenovani Rupnikovi liniji.
Z Vrhnike smo na pot krenili z avtobusom že ob 7.00 zjutraj, vodil pa nas je vodnik Milan Jerman. Pot nas je vodila po podlipski dolini do Smrečja in nato mimo Račevskega jezera do Žirov, od tam naprej pa po soteski Sore v Poljansko dolino. Ustavili smo se v Hotavljah, predvsem zato, da smo spili jutranjo kavo, nato pa pot nadaljevali do Zgornje Žetine.
V Zgornji Žetini smo zapustili avtobus in pričeli pohod proti Blegošu. Po lepi makadamski poti smo prišli do prevala Črni kal, ki je visok kar 1110 m nadmorske višine. Med potjo smo gledali na Polhograjsko in Škofjeloško hribovje, med tem pa videli čudovite cvetove lapuha, belega repuha, tevja in druge visokogorske cvetlice. Po dveh urah zahtevne hoje smo prišli pod vrh Blegoša. Vodič Milan nam je pred vzponom na vrh Blegoša povedal lepo misel, ki se glasi »kdor hoče osvojiti Blegoša kapo, mora krepko zajeti sapo!« Na poti proti vrhu smo videli več bunkerjev, ki sodijo še v tako imenovano Rupnikovo linijo. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj je na vrhu Blegoša močno pihalo. Kljub temu pa je bil pogled z vrha Blegoša na Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, Žirovske in Idrijske hribe, Snežnik, Javornike in Julijske Alpe s Triglavom ter Kamniške Alpe s Storžičem čudovit. Na zahodni strani Blegoša je planinska koča, ki pa je bila žal zaprta. Na nekaterih predelih je bil še vedno sneg, zato smo hodili počasi in še posebno previdno.
Postanek pri planinski koči smo izkoristili za malico, ki smo jo imeli v nahrbtniku, nato pa smo naredili skupinsko fotografijo. Prvič smo se fotografirali v novih zelenih majicah z logotipom naše pohodne skupine, nato pa smo krenili v dolino.
Šli smo mimo zavetišča na Jelencih do vasi Leskovica, kjer nas je čakal avtobus. Pri stari šoli v Leskovici sta nas »posladkala« naša člana Ivanka in Stane, ki sta pred kratkim praznovala rojstni dan. Iz Leskovice nas je avtobus odpeljal do Hotavelj, kjer smo v gostili Lipan imeli odlično kosilo, po kosilu pa smo se veseli in prijetno utrujeni vrnili na Vrhniko.
Tekst: Nada Kostanjevec
Foto: Andreja Mole, Stane Kržmanc
