Pravi, da tokrat ob Jezusovem rojstvu ni vzporedne zgodbe. »Sem pa lani, na primer, na vse pastirce namestil majhne maske – ker je bilo pač leto v znamenju korone,« je pojasnil Izidor, ki je začel postavljati jaslice že v začetku decembra. »Kakih deset dni mi vzamejo, sodeluje pa kar cela družina – vsak na svoj način. Hčerki Katja in Nina sta postavili figure ter pomagali z različnimi idejami, žena pa mora malce potrpeti, ker potacamo po stanovanju. Se pa delo ne začne decembra, ampak že prej.« Priznava, da je celo leto na sprehodih v naravi oprezen za zanimivimi koreninami ali nenavadnimi parobki. »Marsikaj tudi sam postorim. Letos sem na novo izdelal hlevček in gladiatorsko areno. Hčerka je predlagala, da bi rimske vojake umestila v nekakšen amfiteater. Malce sva poguglala za idejami in nato je steklo kar samo od sebe.« Tudi nekatere druge hiške, viseče stezice, stolpi, ograje … nastajajo med letom. »Po duši sem zagrizen adrenalinski športnik. Rad kolesarim in hodim v hribe, a v meni je tudi drugi Iztok, ki potrebuje notranji mir. Zato rad poprimem za orodje in kaj izdelam, pa naj si bodo to jaslice ali kakšna dekoracija zunaj. To mi daje tisti notranji mir, ki me zapolnjuje in hkrati bogati.«

Na njegovih jaslicah, ki bi jim na Vrhniki težko našli par, je okoli 400 ovčk in več kot sto figur. Iztok pravi, da jih ni nikoli štel. Sem ter tja boste našli tudi kakšno mini zgodbico, kot na primer majhno Barbiko, ki sedi na klopci pred gostilno. Le na kaj čaka, se sprašujemo. Ali pa smerokaze, ki so v arabski pisavi z napisi »Betlehem« in »Vrhnika«. Na drugem koncu zasledimo pretep rimskih vojakov, na tretjem pa odmaknjeno divjino z »divjimi« živalmi. Osrednje mesto pa seveda zaseda dobro osvetljen hlevček z velikimi figurami svete družine, ki pobere osrednjo pozornost – kar je tudi prav. Pogled na miniaturni svet jaslic obiskovalce vedno znova razveseljuje, a hkrati nagovarja, da pogled usmerimo tudi vase, v svoje srce – pa naj si bodo prazniki ali ne.

Gašper Tominc