Zgodba se je začela leta 1989, ko se je skupina štirih mladih inženirjev odločila za lastno podjetje. Kot je dejal naš sogovornik direktor Marjan Trampuš, so imeli dovolj sestankovanja in so kot mladi polni zanosa želeli nekaj ustvariti. Sprva so bili osredotočeni na iskanje tehnoloških rešitev za živilsko industrijo, za katero se pregovorno zdi, da bi utegnila biti njihov večni kupec, a so se stvari kmalu obrnile na glavo. Sredi devetdesetih let je živilska industrija začela stagnirati, fantje pa so morali poiskati nove trge. Našli so jih v farmacevtski industriji, ki je še danes njihov glavni področni trg. »Danes v podjetju ponujamo tri vrste storitev, in sicer proizvajamo izmenjevalnike toplote, prodajamo tehnološko opremo za farmacevtska podjetja in pa snujemo ter proizvajamo tehnološke rešitve na področju tekočih segmentov za farmacevtsko in prehrambno industrijo.«

Evropski kruh ni lahek

Njihove rešitve in opremo srečamo v Leku, Krki, Pfizerju, Plivi… Zahteve teh kupcev so iz leta v leto višje, zato se morajo kot proizvajalci zelo potruditi, da z znanjem in storitvami nenehno hodijo v koraku z njihovimi zahtevami. »Glavnina naših zaposlenih je visoko izobražena, v glavnem inženirskega profila. Fluktuacijo zaposlenih, sploh na inženirskem področju, imamo zelo malo ali skoraj nič, kar kaže, da so in smo zadovoljni drug z drugim.« Prvi trgi so bili slovenski, kasneje bivši jugoslovanski, zadnja leta pa trkajo tudi na vrata zahodnih in severnih evropskih trgov. Ni pa enostavno, pravi sogovornik, saj imajo proizvodni procesi v farmaciji zelo veliko validiranih procesov, ki jih težko zaupajo »neznanemu podjetju«. »Ni enostavno, saj nas še vedno smatrajo, da prihajamo nekje iz juga in da nam ne gre zaupati. Res smo morali vložiti ogromne količine truda, da so nas začeli jemati resno in da počasi postajamo potencialni ponudnik rešitev za njihove probleme,« pravi sogovornik. Tuje stranke »lovijo« s predstavništvi na Poljskem, Madžarskem, Nizozemskem, v Belgiji, Poljskem…

Prostori na Viču pretesni, zato selili na Drenov Grič

Podjetje je začelo pred 29 leti v garaži in se nato selilo v halo na Vič, kjer pa so počasi prerasli svoje potrebe. Zato so se pred leti začeli ozirati po novih površinah v okolici Ljubljane, kjer so cene nepremičnin nekoliko cenejše kot v prestolnici. V ožji izbor so prišle Domžale, Grosuplje in Vrhnika, na koncu so se odločili za slednjo. »Na Drenovem Griču smo začeli s pripravo prostorske dokumentacije že leta 2013, ko smo šli v izdelavo podrobnega prostorskega načrta. Gradnja je stekla v letu 2016 in lani smo se v stavbo tudi vselili.« V objektu na Drenovem Griču, ki s svojimi veliki steklenimi površinami pritegne pozornost, imajo poslovne prostore in del proizvodnje – predvsem za cevne izmenjevalce in procesne enote, proizvodnja ploščnih izmenjevalcev pa je ostala še na Viču.

Podjetje ima na prihodkovni ravni konstantno rast: lani je imelo 12 milijonov prihodkov, letos naj bi bilo podobno leto.  Daje kruh 74 osebam. »Nekateri so pri nas že dvajset, petindvajset let. Trudimo se, da imamo pozitivno klimo in da se zaposleni pri nas dobro počutijo,« še pravi Trampuš, ki počasi že  predaja posle mlajšemu kolegu Tomažu Zoru. »Vsak dober podjetnik mora vedeti, kdaj se mora umakniti in prepustiti krmilo mlajšim, sam pa tudi užiti radosti upokojenskega staža.«

Gašper Tominc