Sončki smo za pohode v letu 2025 vpeljali novost.  Z vodnico Sonjo smo v načrt dodali nekaj pohodov na podlagi naših predlogov. Predlagane poti naj bi poznali, jih že prehodili in ocenili, da bi lahko bile zanimive za vse Sončke.

Tokratni pohod je bil predlog Kenk Srečka.

Potekal je od vasice Griže  (412 m nmv) po planotastem svetu nad zgornjo Vipavko dolino, ki ga dolina reke Raše ločuje od Krasa, do naselja Tabor s stražnim stolpom in ostanki nekdanjega srednjeveškega gradu. Od tam smo se v lepem sončnem, a prepišnem vremenu vrnili v Griže in zaokrožili našo pot.

Do izhodišča smo se pripeljali po cesti, ki nas je najprej popeljala precej globoko v dolino reke Raše, ki je nastala kot posledica tektonskega preloma. Takoimenovani Raški prelom poteka vse od hrvaške meje in se konča pri Novi Gorici. Nad dolino se nahajajo Griže, kjer smo začeli svojo pot.

Dokaj značilne kraške hiše z vodnjakom, ograjenim dvoriščem za zaščito pred močno burjo, so nas pozdravile  večinoma že s prenovljeno podobo. Ime je kraj dobil po “grižah”, kupih kamenja, nabranega s pašnikov in travnikov, da so tamkajšnji ljudje pridobili obdelovalno zemljo.

Naša pot se je vila večinoma po kolovozih in čez pašnike.

Posebej veliko razgledov sicer nismo imeli, saj je pot večji del speljana skozi kraško gmajno.  Smo pa v daljavi lahko občudovali Nanos in celotno njegovo pobočje, ki se počasi spušča proti Vipavi.

Po dobri polovici poti se je svet odprl in pokazal se je zvonik cerkve na Taboru na Vrheh (602 m nmv), odprl pa se je tudi pogled v Vipavsko dolino.  V teh koncih so nekdaj nabirali brinove jagode in kuhali brinovec. Mi pa smo si v zavetju ostalin gradu privoščili malico in daljši počitek. Tudi na skupinsko fotografijo nismo pozabili.

Kamnit kolovoz, ki nas je popeljal v smeri Griž, je  zahteval precej naše pozornosti, vendar smo s potrpežljivostjo in previdnim korakom zmogli tudi to. Pri avtobusu smo se menili, kam na  kavo za konec pohoda, vendar smo ostali brez želene kavice, saj nam je umetna inteligenca povedala, da v bližnji in malce daljni okolici ni odprte gostilne.

Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek