Spoštovana Lista za razvoj Vrhnike in podeželja. Predvsem me
zanima, kaj se je od naše polemike v junijski številki premaknilo v zvezi z
Muzejem Ljubljanica. Popolnoma nesmiselno se mi zdi nadaljevati prerekanje, ko
pa ne vem ali se imamo sploh še o čem pogovarjati. Skupaj s SDS ste v občinskem
svetu »vladajoča koalicija«. Če res mislite kot pišete v prejšnji številki NČ »
… da je
ne glede na
to, da se
glede vodenja tega,
za občino Vrhnika izjemno
pomembnega projekta, v marsičem nismo strinjali, treba to pridobitev
podpreti …« potem predstavite rešitev, ki bo pomirila sprte strani in
pripomogla k takemu delovanju muzeja, da se bo na dolgi rok uresničevala
vizija, ki je v temeljih celotnega projekta in jo navajate v naslednjem citatu iz
elaborata projekta :
»Investicija bo
zapolnila vrzeli v
dostopnosti do kulturne
in naravne dediščine najširši javnosti
in omogočila kvalitetnejše življenje lokalnim prebivalcem
… Po izvedbi operacije bo prišlo do izboljšanja ekonomskih kazalcev območja, ki
bodo imeli za posledico povečanje blaginje lokalnih prebivalcev, občine in
države. Naložba bo dodala vrednost endogenim potencialom”. Ta vizija je nastala v sodelovanju prejšnje
občinske oblasti in MGML. Navajati to
sprego, da je delala (skoraj) vse narobe, da se je že v startu zakalkulirala,
da je projekt kanibalizirala zgolj iz nekih ozkih političnih ( zasebnih?)
interesov je morda učinkovita predvolilna strategija, a z resnico ima kaj malo
opraviti. Resnici bližje je, da je projekt manj ekonomsko uspešen in se vizija
uresničuje počasneje kot bi si želeli – ker je bilo okrog projekta muzeja
preveč političnega preigravanja. Lokalna varianta vseslovenske razvojne travme:
prerivanje za oblast, projekti stojijo, kakovost življenja ljudi ostaja pod pričakovanji.
Tisti, ki so
prebrali članek »Maske so padle! Je Zavod Ivana Cankarja že privatiziran?«, ki
ste ga 24.10.2017 objavili na vaši spletni strani (http://lrvp.si/wp/?p=1617)
vedo, da ste v njem žalili, obtoževali in strašili. Kronologijo dogajanja,
številke in obtožbe ste podkrepili kar s 13 karikaturami, ki MGML ter zavod
Škrateljc (pogojno) in zadrugo Za.polis prikazujejo kot tatove, zarotnike,
obrekovalce, ki se kopajo v »našem, občinskem, javnem, denarju« in si poskušajo
prilastiti še Zavod Ivana Cankarja. Koliko je vredna vsebina, če jo mora tisti,
ki jo sporoča, ilustrirati z eksplicitno žaljivimi, ponižujočimi in
obtožujočimi grafičnimi prikazi? In kako visoko sporočevalec na ta način ceni
potencialne bralce?
Menim, spoštovana Lista, da imate
dve možnosti. Prvo sem nakazal že zgoraj in
sledi tistemu kar sami trdite: da je treba muzej na Vrhniki podpreti. Najti
rešitev, da ostane na Vrhniki. V ta kontekst sodi tudi nedvoumno opravičilo
istim, ki ste jih vulgarno prikazali kot tatove in zarotnike. Je pa res, da se
v žaru polemike izrečene besede (v tem primeru karikature) lažje pozabijo tudi
brez opravičevanja, kadar se »sprti strani« na koncu pomirita in se projekt, ki
je obema v interesu (in širši skupnosti
v korist) zadovoljivo izpelje.
Če pa mislite, da je bilo v
delovanju MGML in zadruge Za.polis kaj nezakonitega bodite pošteni in uporabite
vsa pravna sredstva. Slovenija je pravna država. Obtoževanje mimo tega so
insinuacije, diskreditacije, zastraševanja, diskvalifikacije … kot primitivna
orodja za pridobivanje in ohranjanje politične moči. Vse to pa je – in na to se
prevečkrat pozablja – nezakonito.
S spoštovanjem, Marjan Geohelli