Vse je pripravljeno za uporabo nove metodologije obračuna omrežnin za električno energijo. Spremembe bodo stopile v veljavo z začetkom leta 2024, pri čemer bodo imela gospodinjstva in mali poslovni odjemalci dvoletno prehodno obdobje. Njim se v letih 2024 in 2025 ne bo obračunala presežna moč, bodo pa na računih obveščeni o prekoračitvah oziroma stroških, ki bi jim lahko nastali, če bi se te določbe uporabljale. Tako bo dovolj časa, da gospodinjski in mali poslovni odjemalci spoznajo možnosti prilagajanja dogovorjene moči in s tem neposrednega vpliva na višino stroška za omrežnino. Po poteku prehodnega obdobja, v katerem bodo ustrezno informirani in bodo svoj profil porabe lahko spremljali prek spletnega portala mojelektro.si, pa se jim bo presežna moč začela zaračunavati. Nova sprejeta metodologija je nastala na Agenciji za energijo z namenom uresničitve

ciljev zelenega prehoda, za kar bodo potrebna velika vlaganja v distribucijsko omrežje. V naslednjih 10. letih bo namreč v omrežje v Sloveniji potrebno vložiti več kot dve milijardi evrov, del tega denarja pa se bo črpal prav iz sprememb pri obračunu omrežnine.

Vsi odjemalci električne energije bomo v izogib višjim stroškom na računih morali postati »Aktivni odjemalci«. Elektro operaterji bodo morali v sistem stroškovno učinkovito vključiti razpršene vire proizvodnje in nova bremena, ki izvirajo iz vse večje uporabe toplotnih črpalk in elektrifikacije prometa. Agencija za energijo mora omogočiti pogoje za prilagajanje odjema in čim bolj učinkovito rabo omrežij. Na ta način se bodo elektro operaterji lahko izognili določenim naložbam v omrežje ali pa jih vsaj odložili. Aktivni odjemalci pa bomo pripomogli k nižjim stroškom omrežnine. Nove tarife za uporabo omrežja bodo namreč z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči odjemalce spodbudile k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema.

Tudi po novem bo obračun temeljil na ločevanju omrežnine glede na moč in omrežnine za energijo, ključne novosti, ki se bodo začele uporabljati naslednje leto, pa so:

- uvedba novih časovnih blokov,

- razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo,

- večja stroškovna obremenitev tarifnih postavk za moč.

Pet časovnih blokov, dve sezoni in dve vrsti dnevov

Časovni blok predstavlja obdobje znotraj dneva in je določen ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Časovnih blokov z različno tarifno postavko je čez leto pet, znotraj dneva so trije, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa je odvisen od obremenjenosti omrežja. Najdražji je časovni blok 1 in se pojavi le v višji sezoni, najcenejša je uporaba omrežja v časovnem bloku 5, ki nastopi le v nižji sezoni.

Višja sezona je določena za november, december, januar in februar, nižja za ostale mesece. Za vsak dan se na podlagi ur konične obremenitve sistema določijo ure visoke, srednje in nizke obremenitve. Časovni bloki v urah visoke in srednje obremenitve med delovniki so usklajeni s trajanjem sedanje višje tarife - VT, časovni bloki v urah nižje obremenitve pa s trajanjem nižje tarife - MT. V dela prostih dnevih in v nižji sezoni najdražji časovni blok 1 nikoli ne nastopi..

Tarife omrežnine za obračunsko moč in energijo se bodo razlikovale glede na posamezen časovni blok. Ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje. Tako bomo odjemalci s cenovnim signalom spodbujeni k prilagajanju odjema in vplivanju na trenutne in tudi prihodnje stroške za uporabo omrežij.

Dogovorjena in presežna obračunska moč

Podlaga za obračun omrežnine za moč v posameznem časovnem bloku bo dogovorjena obračunska moč. Do zdaj je bila ta odvisna od načina priključitve na omrežje (enofazni ali trifazni) ter nazivne jakosti omejevalca toka, zato odjemalec ni mogel vplivati na višino omrežnine za moč.

To se bo spremenilo, saj bo dogovorjeno obračunsko moč vnaprej določil elektro operater na podlagi odjemalčevega dejanskega profila porabe kot povprečje treh konic odjema električne energije v posameznem časovnem bloku v obdobju zadnje višje sezone. Odjemalec bo lahko vnaprej določeno dogovorjeno obračunsko moč spremenil glede na svojo pričakovano porabo. Če lahko spremeni ali razporedi svojo porabo in uporablja omrežje v času, ko so tarife nižje, bo neposredno vplival na svoje stroške in si znižal mesečni račun za omrežnino, hkrati pa pomagal razbremeniti omrežje v času najvišjih obremenitev.

Omrežnina za obračunsko moč bo bolj obremenjena

Tretja ključna novost je izrazito večja stroškovna obtežitev tarif za moč v primerjavi s tarifami za energijo, to je torej nasprotno, kot to velja zdaj. Stališče zakonodajalca pri pripravi predpisa je sledilo dejstvu, da so stroški elektro distribucije povezani predvsem z zmogljivostjo omrežja in konično obremenitvijo, ki narekujeta morebitno ojačenje omrežja in je zato posledično prav, da se ti v večji meri pokrivajo s tarifno postavko za moč.

Kako bo nov tarifni sistem deloval v praksi?

Ker je sistem zapleten se bo marsikateri odjemalec spraševal, ali bo po novem moral ves čas razmišljati o tem, kdaj bo uporabljal katerega od električnih aparatov in naprav ter ali bo moral poznati vse časovne bloke na pamet? Simulacije kažejo, da se stroški omrežnine za odjemno skupino gospodinjstev v povprečju na letni ravni ne bodo bistveno spremenili, razlikovali pa se bodo sezonsko. Potrebne informacije bodo na voljo na spletnih straneh Agencije. To pomeni, da bomo odjemalci lahko z manjšim ali večjim časovnim zamikom vključitve določene naprave brez težav uporabljali omrežje znotraj dogovorjene moči. Morebitni redki presežki pa ne bodo pomembneje vplivali na stroške uporabe omrežja.

Pomembna novost je, da bomo odjemalci obračunsko moč lahko prilagodili večkrat na leto, in sicer prek portala mojelektro.si ali neposredno pri elektro operaterju. Za spremembo dogovorjene obračunske moči se bo odjemalec lahko odločil na primer ob nakupu električnega vozila in polnjenja tega doma, zaradi zamenjave energenta za ogrevanje ali naložbe v OVE oziroma hranilnik energije ter sistem za upravljanje z njo. Odloči se lahko tudi za spremembo moči le v določenem časovnem bloku: na primer, ker bo določeno napravo načrtno uporabljal samo v določenih časovnih blokih. Sprememba dogovorjene obračunske moči bo smiselna, če se spremenijo navade odjemalca ali če ta aktivno upravlja svoj odjem.

Znižanje dogovorjene obračunske moči bo smiselno tudi, če bo analiza 15-minutnih koničnih moči pokazala, da je ta določena na podlagi t. i. osamelcev. Denimo, da je gospodinjstvo trikrat na leto v višji sezoni s sočasno uporabo pečice, opekača, kuhalnika vode, pralnega, sušilnega in pomivalnega stroja ter sušilca za lase in ob morebitnem delovanju toplotne črpalke ustvarilo najvišje tri 15-minutne konice moči. V ostalih obdobjih pa tako obsežne sočasne uporabe ni bilo in so naslednje največje konice tudi za nekaj kW nižje. V tem primeru se bo ob upoštevanju, da se raba energije ne bo bistveno spremenila, vsekakor splačalo prilagoditi predlagano obračunsko moč, saj bodo lahko prihranki pri omrežnini znatni. Aktivni odjemalec bo moral seveda prepoznati vzroke za osamele konice in poskrbeti, da takšne sočasne obremenitve ne bo več povzročil. Zmanjšanje dogovorjene moči bo smiselno tudi, če se bo delovanje porabnika, ki pomembneje vpliva na konično obremenitev, prestavilo v obdobje nižje obremenitve omrežja, denimo z uporabo časovne stikalne ure za vtičnico.

Omrežnina za presežno moč za gospodinjstva in male poslovne odjemalece od leta 2026

Od leta 2026 se bo omrežnina za presežno moč obračunavala tudi za gospodinjstva. Če bo gospodinjski odjemalec spremenil dogovorjeno obračunsko moč in jo bo enkrat ali dvakrat prekoračil za 1 kW v najdražjem časovnem bloku 1, bo za to na podlagi obstoječih simulacij na testnih tarifah doplačal nekaj več kot 3 oziroma manj kot 5 evrov. Če bodo presežki porazdeljeni po različnih časovnih blokih, bodo stroški nižji, saj bo omrežnina za presežno moč zaradi nižjih tarifnih postavk v teh časovnih blokih nižja.

Rabo energije bo treba aktivno spremljati in nadzorovati

Obveščanje o presežni moči bo zagotovljeno vsaj prek spletnega portala mojelektro.si, na Agenciji pa predvidevajo, da bodo elektro operaterji odjemalcem zagotovili tudi druge načine obveščanja, na primer prek mobilnih aplikacij. Treba je poudariti, da gre pri prilagoditvi obračunske moči večinoma za odločitev za prehod v aktivni odjem, kar pomeni, da je treba rabo energije aktivno spremljati in jo nadzorovati, ne pa prepuščati naključjem. Vstopno raven aktivnega odjema je možno zagotoviti brez omembe vrednih naložb, s spremembo miselnosti in določenih navad ter z mesečnim spremljanjem prekoračitev in ustreznimi ukrepi, ki so lahko zelo preprosti in stroškovno nepomembni.

Koliko bo omrežnina nižja, če bo odjemalec spremenil dogovorjeno obračunsko moč?

Na Agenciji so naredili nekaj simulacij stroškov omrežnine po novem sistemu:

Če manjši gospodinjski odjemalec z letno porabo približno 4.000 kWh, v povprečju potrebuje 3 kW moči, zaračunava pa se mu dogovorjena obračunska moč 5 kW, ker to izhaja iz treh največjih konic v višji sezoni preteklega obdobja, bi lahko znižanje na 4 kW v vseh časovnih blokih pomenilo za približno 11 % nižje letne stroške za omrežnino, vendar to pod pogojem, da se novo določena obračunska moč ne prekorači. K temu lahko prispevajo že majhne spremembe navad.

Enako gospodinjstvo, ki ima denimo grelnik sanitarne vode, lahko z uporabo časovne stikalne ure in časovno omejitvijo obratovanja grelnika na časovne bloke nizke in srednje obremenitve zmanjša stroške omrežnine za približno 3 %. Naveden prihranek je posledica znižanja dogovorjene obračunske moči v časovnem bloku največje obremenitve za 0,3 kW, v ostalih časovnih blokih pa za 0,2 kW. Če se odloči za naložbo v preprost sistem za pametno vodenje gospodinjskih naprav, so lahko prihranki tudi več kot 6 %, kot posledica znižanja obremenitve izključno v najdražjem časovnem bloku in ustreznega znižanja dogovorjene obračunske moči za 1 kW. Če pa bi s tem sistemom uspeli znižati obremenitve tudi v drugih časovnih blokih, pa so lahko prihranki še znatno višji.

Gospodinjski odjemalec, ki uporablja električno energijo za ogrevanje prostorov in tople vode ter ima v uporabi tudi električno vozilo, na strehi pa nameščeno sončno elektrarno z močjo 5 kW s prigrajeno baterijo, lahko ob letni porabi 13.500 kWh električne energije z nadziranjem proizvodnje elektrike in vodenim polnjenjem električnega avta in baterije zmanjša obračunsko moč na minimalno predpisano, to je 2 kW. Tako zmanjša strošek za omrežnino kljub presežni moči za približno 20 %.

Spremenil se bo tudi račun za električno energijo

Obračunski del za omrežnino bo razširjen, saj bo prikazoval omrežnino za energijo in omrežnino za dogovorjeno moč za več časovnih blokov. Če bo dosežena moč višja od dogovorjene, bo prikazana tudi omrežnina za presežno moč. Nov račun bomo prvič prejeli februarja 2024 za obračun električne energije za januar 2024. Pravico do spremembe dogovorjene moči pa bomo lahko prvič uveljavili do konca letošnjega leta pred prvim obračunskim obdobjem po novi metodologiji, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2024. Zaradi dvoletnega prehodnega obdobja bo za gospodinjstva in male poslovne porabnike nov račun zgolj informativen in bo služil prikazu in informiranju odjemalca. Tako bo dovolj časa, da se bodo tudi manj vešči odjemalci usposobili in prešli v aktivnega odjemalca, ki bo znal razporejati rabo energije preko dneva, tedna in celega leta.

mag. Peter Petrovčič, udis

Energetski svetovalec Ensvet