Prosim človek, spusti iz rok vse, kar misliš, da je pomembno. Spusti za trenutek navado, da nimaš časa. Spusti občutek izgube denarja, kadar nekaj ne delaš. Spusti vajeti, s katerimi te furija goni v nikdar dokončano stopicanje na mestu. Misliš, da napreduješ, ko dosegaš zemeljske cilje? Spusti svojo misel, da se spočije in se zberi v ta trenutek. To je vse, kar potrebuješ, da se dvigneš nad dušeče valove vsakdana, ki so tu ravno zato, da te držijo pri tleh, da nikdar niti ne poskusiš razpreti kril in poleteti. Sploh veš, da jih imaš?

Zadeve vsakdana so premišljeni in dobro zasnovani vzvodi sil teme, da te držijo privezane nase. Si se kdaj vprašal, kako bi ti hotel urediti svoj svet? Bi kaj od tega, kar te zdaj obkroža, še hotel obdržati? Sprašujem te, kaj hočeš ti človek, ki se spominjaš svoje ustvarjalne moči? Kaj hočeš ustvariti ti, ki te navdihuje ljubezen in svoboda? Te je to že kdo vprašal? Si se to vprašal kdaj sam?

Prosim človek, zaustavi se za trenutek in brezskrbno zajadraj na valovih navdiha in si poskusi vsaj zamisliti podobo sveta, kot ga hočeš. Ti zmoreš z upodabljanjem zagnati vesoljne sile v ustvarjalni pogon in za to ne potrebuješ mehanskih naprav. Še vedno ne razumeš, kako silovit si! Če bi se le mogel umiriti in zbrati svoje moči v prisebnost, bi spoznal, kako močan si, in da ti ni para v vesoljnem stvarstvu.

Vzdigni se Feniks iz pepela pohlevnosti, odrini se od globokega dna, v katerem tičiš samo-pozabljen in vendar že razpri krila, da ne bodo do kraja zakrnela. Potem bo jok, stok in škripanje z zobmi.

Sijte in ostajajte sijajni, Marjeta Šumrada
Feniks vstaja https://solahosta.com/about/spletna-knjigarna/