DELNO  PREHODILI RIMSKI ZID

S prijateljico Ano sva se domenili, da delno prehodiva pot ob ostankih rimskega  zapornega zidu v Strmici v Zaplani. V torek, 15. decembra, sva se podali na pot. Ana je tudi naša pohodnica Vandrovka in ima dom v Strmici, zato ji je ta pot še toliko bolj blizu.

Ana je dobra poznavalka rimske zgodovine, zato mi je vso pot pripovedovala o zgodovini te tematske poti.

Na Zaplani je odprta nova tematska pot, ki poteka ob arheoloških ostankih rimskega  zapornega zidu iz pozne antike. Ti danes veljajo za največji antični spomenik in največjo gradbeno dediščino vseh obdobjih na Slovenskem. Gozdna pot je opremljena z razlagalnimi tablami in raznimi elementi, ki obiskovalce seznanjajo s kulturno dediščino in tudi z naravnimi znamenitostmi.

Pot sva začeli med Vrhniko in  Logatcem na Cesarskem vrhu, kjer je najdaljši odsek rimskega zapornega  sistema  Claustra Alpium iuliarum. Ajdovski zid je že dolgo zapuščen in prepuščen propadanju, saj je bil sezidan v 4. stoletju, toda življenje ob njem ni nikoli zamrlo. Gozd okrog njega  je dom številnim živalim in rastlinam. Pokrajina je raznolika in zanimiva.

Zid so začeli graditi v 3. stoletju našega  štetja, to se pravi, da je  star več kot  1700 let. Zaporni zid, dolg sistem med seboj prekinjenih odsekov, so Rimljani  zgradili čez težko  prehodna območja in hribe na črti Reški zaliv-Snežniško pogorje-Rob-Rakitna-Vrhnika-Logatec-Grahovo-  ob Bači- v Ziljsko dolino. Dodatno so ga utrdili  na Martinj hribu  pri Logatcu, Kalcah in Hrušici. Prva obrambna črta Claustra je potekala v velikem loku med današnjim kamnolomom nad Verdom, na Ljubljanski vrh, potem naprej  na Raskovec in Strmico ter Špikel nad Zaplano. Namen zidu je bil zaščititi Rimski imperij pred vdorom vzhodnih barbarskih ljudstev. Ta del obrambnega  zidu je dolg približno 10 km, bil je širok 1,2 m ter visok do  4 m.  Na vsakih 100 m so zgradili obrambne stolpe; nekoč je ob njem stalo kar 35  obrambnih stolpov. Dva sta delno rekonstruirana. Na Vrhniki na pokopališču se še vidijo ostanki stolpa, ki je varoval naselje, današnje  Gradišče. Postavljeno je kar nekaj tematskih tabel, ki lepo opisujejo dogajanja in spremljajo pohodnike; tudi vojščaki so postavljeni, da se lahko seznanimo, kako so bili opremljeni. Pot je  lepo prehodna.

Toda še tako močni zaporni zidovi niso mogli ustaviti hunskih hord  pod Atilovim vodstvom, pa  Langobardov in v drugi polovici 6. stoletja  Slovanov, ki so dokončno porušili  številne rimske utrdbe, naselbine in mesta.

Hvala Zavodu Ivana Cankarja, EU Clausta in pa prostovoljcem, ki so opravili veliko delo, saj so ostaline dobro očistili in rekonstruirali.

Ko hodiš po tej mehki poti, ti čas hitro mine in marsikaj imaš videti in spoznaš, kako so ljudstva živela pred tolikimi leti. Lahko veliko poslikaš, si narediš album. Poučno je tudi za mladino. 

Najlepše je v pomladnem času, ko vse zeleni in z Ano bova še šli na to pot in tudi Vandrovke si bomo še enkrat ogledale to traso.

Šurca  Fani