Ob podrobnejšem pregledu smo ugotovili, da so tla pod smrekami v Močilniku prekrita z  lanskimi smrekovimi  poganjki.  Poganjki so dolgi okrog 10 cm, kot da bi bili odrezani z ostrim nožem. Na prvi pogled so bili zdravi, brez izrazitih bolezenskih znakov na iglicah, tako da so bile bolezni iglic, kot povzročitelj takoj izključene. Ob pregledu smo opazili še,  da na vseh vejicah manjkajo popki.

Take poškodbe pa povzroča navadna veverica (Sciurus vulgaris L.). Navadna veverica se običajno prehranjuje z orehi in semeni, zlasti semeni v smrekovih storžih.  Teknejo ji tudi jagode in drevesne gobe. Uživa tudi živalsko hrano kot so žuželke in  ptičja jajca. Prehranjuje pa se tudi s popki in poganjki in sicer tako, da najprej odgrizne vejico, nato pa  z nje obere popke. Na vejici ostanejo samo prazne čašice. Prazno vejico nato odvrže. Zato pod smrekami na katerih se prehranjujejo veverice najdemo preproge smrekovih poganjkov.

Verice se običajno masovno prehranjujejo s popki v letih, ko zapade veliko snaga in ne morejo priti do svojih skladišč hrane, ki so jih čez leto napolnile  za zimo.  Tako so  v zimi 2008/09 z veliko snega zabeležili na Pohorju  masovno objedanje popkov.

Pri nas je bilo to zimo malo snega. Veverice bi z lahko prišle do svojih skladišč, če bi v njih sploh bilo kaj hrane. Pa je ni bilo, saj je velika pozeba v lanskem maju povzročila, da v naših gozdovih lani ni obrodila nobena drevesna in grmovna vrsta. Tudi smrekovih storžev ni bilo. Tako so se veverice masovno hranile  z edino vrsto hrane, ki jim je še ostala na razpolago. To pa so smrekovi popki.

Bodo smreke zaradi izgube večjega števila lanskih poganjkov propadle in bo Močilnik ostal brez hladne sence?. Ne - saj izguba večjega števila lanskih poganjkov za smreko na predstavlja večje nevarnosti. Njena vitalnost ne bo ogrožena v takšni  meri, da bi lahko bila za drevo usodna. Zato v takih primerih niso predvideni nobeni kurativni ukrepi. V kolikor bi ta prispevke brali decembra, potem bi bilo smiselno veverican nastaviti za krmo nekaj lešnikov in orehov. Ker pa ga boste brali v marcu, ko bo zima že za nami, pa tega ne priporočamo. 

Janko Vidmar, Zavod za gozdove Slovenije