Prvi pohod v letu 2014 smo Barjani morali spremeniti, ker je bilo napovedano slabo vreme. Zbrali smo se pred šolo Ivana Cankarja, zvedeli nekaj o poteku našega pohoda od vodij Sonje in Vojka in že smo šli raziskovat, kje izvira reka Ljubljanica.

Najprej smo videli okljuko Male Ljubljanice, nato pa prečkali most preko Ljubljanice tik pod sotočjem Velike in Male Ljubljanice. To sta dva povirna kraka reke Ljubljanice, ki izvirata ločeno. Mala Ljubljanica v bolj znanem Močilniku, Velika Ljubljanica pa v bolj skritem Retovju. Spotoma smo se ustavili v Kotnik -Lenarčičevem parku v Verdu, kjer smo si ogledali nekaj zanimivih dreves.

Potem so se izviri, ki se združujejo v reko Ljubljanico, kar vrstili. Najprej smo prišli do izvira Na potoku tik ob mostu čez Ljubijo, ki je prvi večji pritok Ljubljanice. S ceste smo videli področje, kjer izvira Ljubija, se spustili v malo zatrepno dolinico Matjaževko in že smo bili pri izviru Pod orehom v Retovju. Iz skalnih špranj pod potjo je povsod vrela voda na plan, le izviri Pod steno so bili suhi. Tu priteka voda le ob močnem deževju. Zaradi dežja in spolzke steze nismo šli do Malega okenca, ampak smo si ga le ogledali z vrha. Do drugega večjega izvira Velike Ljubljanice, Velikega okenca smo prišli po gozdni poti in občudovali reko, ki se je valila mimo nas izpod skalne stene.

V gozdu nad izviri smo se sprehodili med doli, globokimi kotanjastimi dolinami, nastalimi nad podzemnim tokom vode. Opazili smo, da so že začeli cveteli leska, zvončki in zeleni teloh. Nad Pavkarjevim dolom smo se okrepčali s čajem in sendviči iz nahrbtnika in se mimo Grogarjevega dola vrnili na Vrhniko. Kljub deževnemu vremenu smo se imeli lepo, saj nas je kar nekaj prvič videlo kje in kako izvira mogočna reka. Sklenili smo, da si bomo to še kdaj ogledali s svojimi domačimi.

Besedilo: Marija Grom

Fotografije: Andreja Mole