Po deževni sredi smo se pohodniki skupine Barjani v četrtek, 27. 6. 2013, odpeljali na Pokljuko.

Ker so nekateri pohodniki že na počitnicah, se nas je zbralo borih 21 in še to je bilo nekaj pohodnikov iz drugih skupin.

V Gorjah na Gorenjskem smo naredili postanek za jutranjo kavico. Pot smo nadaljevali proti Mrzlemu studencu do planine Javornik. Tu smo zapustili avtobus, si ogledali idilično planino  in se veselo odpravili po kamniti poti proti Blejski koči.

Pot ni bila naporna, saj se je počasi v objemu smrekovega gozda vzpenjala navkreber. Elica nam je pripovedovala o raznih zanimivostih in nam pokazala prelepo cvetje, kot so: orlice, rumene dvocvetne vijolice, rosnice, zlatorumene pogačice, slečnik, planinski srobot, drobne bele alpske velese, svišč, trilistne vetrnice, marjetičaste nebine in druge.

Pokljuka pa je zelo znana tudi po gobah, borovnicah in brusnicah. Na številnih planinah  pasejo govedo in predelujejo mleko v sir in ostale dobrote.

Tako smo prišli do Blejske koče na 1630 m višine. Vrhovi gora so bili oviti z meglo in tudi hladno je bilo. V koči nam je prijazen oskrbnik postregel z odličnim čajem, pohodnica Metka pa nas je presenetila s potico in slastnim domačim pecivom, saj je prav na ta dan praznovala rojstni dan. Mi smo ji seveda čestitali in zapeli.

Ker vreme ni nič bolje kazalo, so se Elica, Milan in Jože odločili, da ne bomo šli na Mrežce. Spustili smo se v dolino na Rudno polje, kjer smo si ogledali Športno rekreacijski center Pokljuka in si privoščili osvežilno pijačo in kavico.

Nato smo se odpeljali v Goreljek, zapustili avtobus in peš odšli do Spomenika padlim borcem 3. bataljona Prešernove brigade, ki so padli med drugo svetovno vojno leta 1943.

Pot smo nadaljevali čez naselje vikendov, mimo kapele do Barja Goreljek. Barje leži na obrobju TNP, je zamočvirjeno, nastalo pa je iz ledeniških otokov. Poraščeno je z raznimi mahovi, muncem in mesojedimi rastlinami. Od živali pa v barju domujejo kačji pastirji, žabe in kače.

To območje je urejeno v krožno učno pot, ki je opremljena s petimi informativnimi tablami.

Po zanimivem ogledu barja smo odšli do avtobusa in se veselo odpeljali proti domu.

Videli in prehodili smo lep in zanimiv del od tega, kar nam celotna Pokljuka nudi. Mnogo lepega smo prihranili za naslednje pohode, ki nam sledijo. Ponovno se srečamo v jeseni, ko bodo dopusti že mimo. Pridružite se nam, saj se imamo lepo. Uživali boste kot mi.

Velika zahvala Elici, Jožetu in seveda Milanu, ki nam je ravno tako popestril pohod z raznimi zanimivostmi, pa še za fotografije je poskrbel.

Zapisala: Marija Armič

Foto: Milan Jerman