Pametni telefoni in druge elektronske naprave so postali zvesti spremljevalci našega vsakdanjika. So pripomočki za delo, zabavo, prosti čas, povezovanje, za nekatere pa tudi vir sprostitve ali celo možnost umika. Telefon ni postal le povezava s svetom, je tudi naš kino, osebna tajnica, vaditelj pri športni vadbi in še marsikaj. Zasnovan je tako, da pritegne našo pozornost tudi takrat, bo bi jo morali namenjati nečemu ali nekomu drugemu, bolj pomembnemu. Npr. našim otrokom.
Raztreseni starši
Ena od posledic prekomerne uporabe je tudi »raztreseno starševstvo«. Ker so pametni telefoni postali tako univerzalni, da smo z njimi povezani veliko tesneje kot katerakoli druga medijska naprava do sedaj. Žal pa je takšen vpliv dolgoročno lahko škodljiv. Saj pretirana uporaba vpliva na naša čustva, misli, vedenje in posledično tudi na starševstvo.
Kadar nam otrok želi kaj povedati, še posebej v času skupnega preživljanja časa ali npr. med skupnimi obroki, ob igri in drugih prijetnih dejavnostih, se lahko ob naši razpršeni pozornosti počutijo osamljeni, žalostni in jezni, zlasti pa nevidni, prezrti in nepomembni. In če se straši še naprej trudimo omejevati čas pred zasloni svojim najmlajšim, lahko pogosto sami na istem testu hitro pademo. Seveda lahko mnogo časa upravičeno preživimo na račun sodobnega sveta, saj od nas zahtevajo da smo vedno in povsod dosegljivi. Hitro pa se lahko zgodi, da svojega časa pred zasloni nimamo več pod nadzorom. Naša pozornost tako postaja vse bolj deljena, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, da to vpliva na naš odnos z otroki.
Čustveno prisotni starši in zdrava navezanost
Fizično prisotni starši, ki čustveno niso dostopni in so neodzivni na otrokove potrebe, ker je njihova pozornost razpršena, negativno vpliva na otrokov socialni, kot tudi čustveni razvoj. Čustvena povezanost tudi pomembno vpliva na kakovost otrokove navezanosti med staršem in otrokom. Ob neprimernih odzivih starši postanejo v svojih odzivih nepredvidljivi in manj zanesljivi, kar pa ravno to potrebujejo v tem obdobju, za zdrav razvoj čustvenega sistema, saj se takrat pospešeno tvorijo možganske povezave.
Starši, ki svojo pozornost pretirano usmerjajo v telefon namesto na otroka in njegove potrebe, postanejo tako čustveno nedostopni in odmaknjeni. To pa negativno vpliva predvsem na kakovost odnosa med njimi. Pristen odnos se torej ne oblikuje na podlagi fizične prisotnosti. Zdrava navezanost se gradi podlagi uglašenosti starša z otrokom, ki je mogoča le z vzdrževanjem nedeljene pozornosti, konsistentnega očesnega stika z otrokom ter starševske polne prisotnosti v danem trenutku.
Bodimo dober zgled
Ne smemo pozabiti na pomembnost zgleda. Saj že majhni otroci opazujejo vedenje staršev in ga posnemajo. Zato je pomembno, da smo kot starši bolj pozorni na to, kaj počnemo v otrokovi prisotnosti. Težko npr. otroku prepovemo, da naj telefona predolgo ne uporablja, medtem ko mi nenehno pogledujemo nanj. Tako lahko nastane začarani krog mobilnega sveta, kjer je skoraj nemogoče razvijati lastno prisotnost v trenutku z bližnjimi. Takšno vedenje nas lahko pripelje tudi do lastne tesnobe in negotovosti.
Zato poskušajmo odkrito oceniti, ali ob prisotnosti otrok in drugimi bližnjimi prepogosto posegamo po mobilnem telefonu. Če to prepoznamo, lahko v posamezni situaciji razmislimo in se odločimo, ali je brskanje res potrebno in, ali lahko počaka na bolj primeren čas. Tako lahko dobimo priložnost, da se posvetimo sebi in svojim najdražjim. Z občasnim odlaganjem telefona se lahko s svojimi otroki bolj kakovostno povežemo. In v tem času se poskušajmo večkrat objeti, se nasmehniti in otroku radovedno prisluhniti, saj se le tako z otrokom pristno povežemo.
Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano.
Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela.
ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si
Tel: 040 126 826



