Kulturni praznik nas je tudi v vrtcu spomnil na pomen naše države, kulture in jezika. Že v predšolskem obdobju seznanjanje otrok s kulturo naroda, življenjskimi navadami in tradicijami nudi osnovo za vzgajanje medsebojne strpnosti, spoštovanja drugačnosti in domoljubja.

V skupini 5–6 let smo se najprej pogovorili o tem, zakaj smo v petek (8. 2.) doma. Eden od dečkov se je sicer spomnil, da je praznik, ni pa nobeden vedel, kateri praznik je. Na dan so prišle ideje, da je božič, novo leto ali praznik, ko barvamo jajčka. Sama beseda praznik jim je nekaj pomenila, vendar še niso spoznali vseh. Zato se nama je zdelo pomembno, da otrokom približava njegov pomen. Prebrali smo Povodnega moža, se oblačili v obleke iz časov, v katerih je živel France Prešeren, si izdelali ogledala in pahljače. Ko smo listali Poezije, smo videli tudi način pisanja Franceta Prešerna, s peresom in tušem, in se v tem preizkusili, kar je bilo še posebej zanimivo, včasih tudi težko, saj peresa niso flomastri ali barvice. Napisano pismo smo nato zapečatili z voskom in pravim pečatom. Povodnega moža smo po svoji domišljiji slikali na pravo slikarsko platno in z odtisom. Iz lesa smo si izdelali slovenske zastave. Da smo si zapomnili pravo zaporedje barv na zastavi, smo si pomagali z zaporedjem belo čelo, modre oči in rdeče ustnice. Grb smo preslikali s slovenske zastave, ki smo jo imeli obešeno v igralnici, in ob tem spoznavali pomen vsakega simbola. Poslušali smo slovensko himno in se ob tem učili, kako se obnašamo, ko himno zaigrajo ali zapojejo na različnih prireditvah. Da ob predvajanju himne vstanemo, mirno stojimo ter ob koncu nič ne ploskamo. Eden od otrok se je spomnil, da so himno predvajali slovenskemu športniku Timiju Zajcu, ki je zmagal v smučarskih poletih, na kar smo bili vsi zelo ponosni. V četrtek smo se udeležili proslave ob kulturnem prazniku v Osnovni šoli Vransko-Tabor in se zgledno ter spoštljivo obnašali ob poslušanju himne in nastopajočih, na kar smo bile vzgojiteljice še posebej ponosne.

Brigita in Mateja