Pri raziskovanju gozda smo ugotovili, da drevesa nekdo tudi poseka in da je kar veliko panjev oz. štorov. Kaj se dogaja z drevesi naprej, ko so posekana, nam je prijazno pokazal g. Dejan Zorko, ki ima na Vranskem žago.
Na lep sončen dan smo se odpravili v Podgrad, kjer smo najprej videli, kako razžagajo velik hlod v deske, se naučili, kaj je krajec, ki ga odrežejo stran, da je deska lepša. Naslednja naprava je desko razrezala še na manjše deščice, ki jih potem g. Dejan da sušiti in porabi za različne lesene izdelke. Opazili smo veliko rumeno »gosenico«, ki se je migala sem in tja, zato smo g. Dejana vprašali, kaj je tam notri. Po celotni žagi smo sledili poti te gosenice in prišli do velikega silosa, kjer shranjujejo žagovino. Ta gosenica je žagovino posesala, da je ni neslo povsod naokrog. Če stara drevesa požagamo, je treba posaditi nova. To počne tudi g. Dejan. Iz Zavoda za gozdove dobi majcena drevesa, ki jih potem posadi v gozd. Pokazal nam je, kje čakajo, da bo imel čas in jih posadil. Videli smo majcene smreke in duglazije, ki so smreki zelo podobne. Izvedeli smo, da je najbolj »naša« jelka ali hoja, ki v slovenskih gozdovih raste že veliko veliko let. Na žagi pripravijo tudi les za sekance, s katerimi se grejemo v mrzlih zimskih dneh tudi v vrtcu. Za spomin na obisk na žagi nam je g. Dejan nažagal majhne hrastove kocke, ki smo jih odnesli domov in že med potjo proti vrtcu iskali ideje, za kaj jih lahko uporabimo. Na poti nazaj smo se ustavili še v kampu Podgrad, katerega lastnik je g. Dejan. Prijazno nam je dovolil, da smo si ogledali ribnik in hiške, ki nastajajo za turiste in tudi za nas. Dve uri je minilo, kot bi pihnil.

                                                                                                                                                                Brigita in Nives