Na številnih vrtovih se bohotijo paradižniki, paprike, bučke, diši po baziliki, rožmarinu, peteršilju itd., saj je poletje čas, ko narava obilno poplača trud, ki smo ga namenili za vrtnarjenje.
Kadar je pridelkov preveč za sprotno porabo, je potrebno poskrbeti, da te darove narave pravilno shranimo za dolge zimske dni. Za shranjevanje izberemo zrel, zdrav in nepoškodovan pridelek, pri shranjevanju pa se lahko poslužujemo različnih, spodaj naštetih načinov.
Shranjevanje v shrambi
V shrambi hranimo živila, ki potrebujejo suh in hladen zrak. Priporočljivo je, da se temperatura ne giblje nad 10 stopinj Celzija, prostor je potrebno redno zračiti, da se znebimo vonja po zrelem sadju oziroma plina etilena, ki se izloča med zorenjem in ga še pospešuje. Jabolka, hruške, krompir, čebulo, česen, buče itd. hranimo v zabojih, ki jih dvignemo vsaj 15 cm od tal, 5 cm od stene in vsaj 50 cm od stropa, da zagotovimo kroženje zraka. Plodove, ki jih hranimo v zabojčkih, moramo redno pregledovati in odstraniti tiste, ki kažejo znake gnilobe oz. plesni, da se le- ta ne prenese na preostale plodove.
Zasipnica
V zasipnici lahko shranjujemo predvsem jesenske pridelke – korenovke in gomoljnice (korenje, koleraba, zelena, repa, rdeča pesa …). Zasipnic so se posluževali že naši predniki, ki so zasipnico običajno naredili kar na vrtu. Izkopali so približno meter globoko luknjo, ki so jo obložili z listjem in slamo, vanjo položili plast pridelka, nato pa izmenično plast slame in pridelka. Zadnja plast je bila slama, ki so jo nato zasuli še z zemljo. Preprosto zasipnico lahko pripravimo tudi v večjem lesenem zaboju, v katerega na dno nasujemo plast mivke ali zemlje in nanjo položimo plast pridelka, nato ponovno plast mivke ali zemlje, ki mu sledi plast pridelka. Ta postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo zaboja. Zaključni sloj mora biti plast mivke ali zemlje. Paziti je potrebno, da se zelenjava med seboj ne dotika. Zasipnico hranimo v temnem in hladnem prostoru.
Sušenje
S pravilnim sušenjem lahko v zeliščih ohranimo veliko hranilnih snovi. Vsako vrsto zelišč sušimo posebej, tako da jo razprostremo na ravno površino ali zvežemo v šopke, ki jih obesimo s cvetovi navzdol. Pozorni moramo biti, da zagotovimo kroženje zraka. Cvetove in zelene nadzemne dele je potrebno sušiti na toplem in senčnem mestu. Plodove razrežemo na tanjše dele, da se lažje posušijo. Korenine in podzemne dele je potrebno očistiti, olupiti in pred sušenjem zmleti. Tudi pri sušenju velja, da bodo rastline uporabne dalj časa, če jih bomo pravilno shranili. Hranimo jih lahko npr. v kovinskih posodah, papirnatih škatlah, platnenih vrečkah, tako da so zaščitene pred močno sončno svetlobo in vlago.
Zmrzovanje
To je preprost in hiter način shranjevanja sadja, zelenjave in zelišč. Zmrznjeno sadje in zelenjavo hranimo v zamrzovalniku do šest mescev. Sadje in zelenjavo dobro operemo, narežemo na manjše koščke, ki jih razporedimo po pekaču, obloženem s peki papirjem, ter položimo pekač v zamrzovalnik. Zmrznjene koščke lahko prestavimo v manjše posodice ali vrečke. Tako pripravljeni koščki se med seboj ne sprimejo in zato lažje odmerimo želeno količino. Pred zamrzovanjem zelenjavo blanširamo, kar pomeni, da pripravljene koščke za do 3 minute potopimo v vrelo vodo in nato hitro ohladimo, tako da jo položimo v hladno vodo ali v posodo, obdano z ledom. Zelišča lahko sesekljamo in zmrznemo v pladnju za ledene kocke, ki jih hranimo v manjših vrečkah ali posodicah.
Vlaganje
Vlaganje sadja in zelenjave je eden najstarejših in najpriljubljenejših načinov shranjevanja živil. Za uspešno vlaganje je potrebno skrbno izbrati plodove, ki morajo biti sveže obrani, ravno prav zreli in zdravi. Poleg tega potrebujemo kozarce in pokrovčke, ki jih lahko zbiramo že med letom, pred uporabo pa jih temeljito umijemo in steriliziramo. Kozarčke moramo zapreti takoj po polnjenju, pozorni moramo biti, da rob kozarca ostane čist, saj bi se drugače lahko začela razvijati plesen. Zelenjavo in sadje lahko pasteriziramo s kuhanjem na štedilniku ali v pečici. Za vlaganje pogosto uporabimo kis, npr. za kumare, papriko, feferone. Uporabimo lahko tudi olje (sušeni paradižniki). Pogosto za vlaganje pripravimo gotove jedi (npr. namaze, marmelade, kompote …), še posebej dragoceni so recepti, ki prehajajo iz roda v rod. Vloženo sadje in zelenjava sta lahko tudi zelo lepo in zdravo darilo.
Presežke pridelka, ki ga sami ne zmoremo pripraviti za ozimnico, lahko podarimo ali zamenjamo.
Če nimate vrta ali na njem ni zraslo vse, kar potrebujete za pripravo ozimnice, ste lepo vabljeni v Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem, kjer se lahko oskrbite s svežo, sonaravno pridelano zelenjavo. Z veseljem vam bomo predstavili, kako poteka vzgoja zelenjave v rastlinjakih, ter vam predstavili možnosti vzgoje zelenjave na visokih gredah, v informacijskem kotičku pa lahko najdete številne informacije o vrtnarjenju, lokalno pridelani hrani in podnebnih spremembah. Za več informacij lahko pišete na naslov center.sonaravnega.vrtnarjenja@gmail.com ali pokličete Jožeta Šmita na številko 041 737 482.
Lepo vabljeni.



