Česen je vsestranska začimba, brez katere si težko predstavljamo pripravo jedi. Slovi po prepoznavnem okusu in mnogih zdravilnih učinkih, saj vsebuje številne vitamine in minerale, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje, in je prepoznan kot naravni antibiotik. Zdravilno moč česna so cenili že naši predniki, ki so uporabljali rek »Česen tako govori: Prijatelj, ljubi me ti! Jaz sem za devet drugih arcnij!«

Česen se uvršča med čebulnice, je začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve. Iz glavne čebulice zraste do 80 cm visoko steblo, na katerem se razvije cvet in kasneje seme. Okoli stebla so pokončni, suličasti listi.

Sonaravna pridelava česna je nezahtevna, z njegovo vzgojo bomo prispevali k dobrim rastnim pogojem za ostale rastline, saj česen ščiti vrt pred številnimi boleznimi in škodljivci.  

Sajenje česna

Za sajenje je dobro izbrati avtohtone sorte česna, ker so se skozi leta prilagodile na lokalno pridelovalno območje. Sorte česna delimo na pomladanske (jare) in na ozimne (jesenske, zimske). Pomladanske sorte, ki imajo običajno manjše stroke, sadimo zgodaj spomladi (od marca do začetka aprila), ko ni več hudih nočnih zmrzali. Ozimne sorte, ki običajno oblikujejo debelejše glave in jih lahko hranimo dalj časa, pa sadimo od oktobra do sredine novembra oz. do močnejših nočnih zmrzali. Če česen posadimo prezgodaj, obstaja večja možnost izpada pridelka zaradi bolezni, če ga posadimo prepozno, pa lahko strok dehidrira in izgubi energijo. S pravočasnim sajenjem bomo rastlinam zagotovili čas za dober razvoj koreninskega sistema.

V naših razmerah česen razmnožujemo s sajenjem strokov. Stroke ločimo od glavic le nekaj dni pred sajenjem. Za sajenje odberemo le debele stroke, ne glede na to, kje v čebulici ležijo, saj si bomo tako zagotovili obilnejši pridelek. Ker se s stroki lahko prenašajo tudi bolezni, je potrebno sadilni material dobro pregledati, izberemo stroke, ki so nepoškodovani, s celimi in nepretrganimi ovojnicami.

Pri sajenju česna je dobro upoštevati kolobar 3–5 let in dobre sosede.  Dobri sosedje česna so paradižnik, kumare, rdeča pesa in korenje, slabi sosedje pa so fižol, grah in kapusnice. Za sajenje česna izberemo sončno lego ter srednje težka in dobro odcedna tla, bogata z organsko maso. Priporoča se sajenje na grebene, ki jih pripravimo na razdalji 20 do 30 cm, nanje na razdalji 10 cm posadimo stroke, z ožjim delom navzgor, v globini 5 do 7 cm.

Skrb za obilen pridelek

Zmrzal lahko poškoduje česen, zato ga je dobro zaščititi z zastirko. Uporabimo lahko slamo ali vrtno kopreno. Z vrtno kopreno česen zaščitimo tudi pred česnovo in čebulno muho.

Če je padavin dovolj, zalijemo česen le po sajenju, če je potrebno dodatno zalivanje, ga zalijemo zjutraj ali dopoldne, da se lahko listi dobro osušijo in tako zmanjšamo možnost bolezni.

V času rasti je skrb za česen nezahtevna. Pomembno je redno pletje, saj česen oblikuje plitve korenine in težko tekmuje s pleveli za hranila. Kadar se rastline zelo razrastejo, jih podpremo z vrvico, napeto med količke. Če želimo čim bolj naraven pridelek, dognojevanje ni potrebno – slabo uležan hlevski gnoj lahko celo poškoduje čebulice.

Spravilo česna

Zgodnji pridelek so nedozorele glavice oziroma mlad česen, ki ga nabiramo od začetka junija naprej. Jesenski česen z grede pobiramo konec junija ali v začetku julija, spomladanskega približno mesec kasneje.

Porumeneli listi so znak, da se strok razvija v posamezne enote in da je česen dozorel. V času dozorevanja pridelka je priporočljivo, da so tla čim bolj suha, kar pomeni, da česen prenehamo zalivati približno dva tedna pred spravilom. Da česen enakomerno dozori, vsem rastlinam najmanj 10 dni pred pobiranjem poležemo liste k tlom. Pri spravilu smo previdni, saj je česen zelo občutljiv na udarce in pritiske in že majhne rane lahko kasneje povzročijo pojav gnilobe.

Izpulimo ga iz zemlje in skupaj z listi posušimo na soncu. Ko se listi na soncu v celoti posušijo, je primeren za skladiščenje. Glavice česna shranjujemo v mrežastih vrečah, povezanega v šope ali spletenega v kite. Stroki ostanejo uporabni do deset mesecev, odvisno od sorte in razmer shranjevanja.

Ko česen dozori, lahko za njim na istem prostoru vzgojimo vsaj še eno vrsto zelenjave, tri tedne preden česen poberemo, lahko raste skupaj  s posejanim brstičnim ohrovtom, kolerabico, solato ali drugo jesensko zelenjavo.

V Svetovalnem centru za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem vas vabimo, da se oskrbite s sonaravno zelenjavo. V rastlinjakih in na polju že uspevajo prvi pridelki: grah, stročji, fižol, solatne kumare, kumare za vlaganje … Vabimo vas tudi, da pokukate v naš informacijski kotiček, kjer vas čaka veliko zanimivosti o sonaravnem vrtnarjenju, in da sledite naši Facebook strani in tako spremljate dogajanje pri nas. Za več informacij smo dosegljivi tudi na naslovu center.sonaravnega.vrtnarjenja@gmail.com.

Dobrodošli.