Cvetna nedelja in priprava na veliko noč

Prvi dan velikega tedna se začne s cvetno nedeljo, ko se verniki spominjamo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Posebnost cvetne nedelje je blagoslov butar. Ponekod namesto butar blagoslovijo oljčne vejice, ki prav tako simbolizirajo palme ob prihodu Jezusa v Jeruzalem.

Ko se ozrem nazaj, se spomnim, kako smo z družino v vrtu za hišo nabirali spomladanske cvetice in zelenje za izdelavo butare. Moj oče je skrbno zvezal palice, dodal zelenje in cvetice, midve s sestro sva butaro okrasili s pisanim krep papirjem, mama pa je dodala še kakšno pomarančo. Spomnim se, kako smo v cerkvi otroci tekmovali med seboj, kdo bo imel največjo in najlepšo butaro, ter jo ponosno dvigovali v cerkvi med obredom. Po maši je sledil blagoslov butar, nato pa smo eno blagoslovljeno butaro postavili v vrt in eno v hišo. Za veliko noč pa smo se s sestro sprehajale po travniku in nabirale trobentice, vijolice, razno zelenje, da smo potem v hlačne nogavice zavile jajca in nabrane rastline, ter vse skupaj dale kuhati v vodo s čebulnimi olupki, da so se jajca lepo rjavo obarvala, na njih pa so ostali lepi vzorci teh rastlin. To je bila nekakšna naša tradicija in ob tem me preplavijo lepi spomini. Vendar po drugi strani, ko razmišljam o teh stvareh, se tako znanje in tradicija hitro izgubita.

V našem domu smo v ta namen organizirali dve delavnici, namenjeni za stanovalce. Prva delavnica je bila v četrtek, 7. aprila, ko je dom dišal po potici. Pridne roke stanovalcev so spretno zamesile testo za orehov kolač in naredile nadev, kuharice pa so v kuhinji poskrbele za peko. Ker je v Preboldu potekal že 17. Festival potic, je Naš dom ponovno sodeloval na tekmovanju z razstavo dveh izdelkov, orehove potice, ki so jo pripravile naše kuharice, in orehovega kolača, ki so ga pripravili naši stanovalci. Naš dom je že nekajkrat sodeloval na festivalu potic, prejeli smo že bronasto, srebrno in zlato priznanje.

Naši stanovalci pa so na drugo delavnico, ki je potekala v petek, 8. aprila, obujali spomine na svoje otroštvo, kako so v mladosti izdelovali butare. V naši delavnici so stanovalci za cvetno nedeljo s pomočjo medgeneracijskega društva in Vranskih rožic izdelovali butarice, ob tem pa ni manjkalo veselja, klepeta ob kavi, predvsem pa skupnega druženja. Stanovalci so bili že željni druženja, ki jim ga je ta koronski čas za nekaj časa odvzel. Tako je vsak s svojo spretnostjo in idejo izdelal svojo butaro, ki so jo, če so lahko, odnesli v nedeljo k maši na blagoslov. S tem pa smo se začeli pripravljati na prvi večji praznik, veliko noč. Kristjani na ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, prav tako pa predstavlja praznik veselja in upanja. Na veliko soboto se namreč pripravljajo velikonočne jedi, ki jih nato nesemo k blagoslovu. Tako se peče potica, barvajo se jajca, kuha se prekajeno meso, pripravi se hren. Vsaka našteta jed pa ima svoj pomen in simbol. Na primer velikonočna jajca oz. pirh simbolizira večnost, Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Otroci pa veliko noč povezujejo tudi z velikonočnim zajcem, ki raznaša darila, jajca pa skrije po polju in grmičkih, da jih lahko potem poiščejo. Te jedi potem položimo v pleteno košaro in jih nesemo k blagoslovu. Po nedeljski velikonočni sveti maši pa ljudje odhitijo na domove, zberejo se družine in uživajo v skupnem velikonočnem zajtrku. Velikonočni nedelji sledi velikonočni ponedeljek – praznični dan namenjen sprostitvi, obiskom in druženju.