Sistem doplačevanj za zdravila je določen s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), in sicer od leta 2003 s sistemom najvišjih priznanih vrednosti (NPV) za medsebojno zamenljiva zdravila, od oktobra 2013 pa sistem NPV vključuje še večje skupine zdravil, tako imenovane terapevtske skupine zdravil. Osnovni namen sistema NPV je ohranjanje bogatega nabora razvrščenih zdravil, kar ne bi bilo mogoče brez obvladovanega mehanizma, ki ga poznajo tudi nekatere druge evropske države, med drugim tudi številne bogatejše države, kot sta na primer Nizozemska in Nemčija.
V skupino medsebojno zamenljivih zdravil (MZZ) sodijo zdravila, ki imajo enako zdravilno učinkovino, enak odmerek in obliko ter dokazano primerljivo kakovost, varnost in učinkovitost. Vsaki skupini MZZ zdravil ZZZS določi najvišjo priznano vrednost (NPV). To je tista vrednost, ki jo za zdravila z enako učinkovino krije zdravstveno zavarovanje (obvezno in prostovoljno oz. dopolnilno) in je postavljena glede na ceno najcenejšega zdravila v skupini.
Kaj to v praksi pomeni? Če zdravnik predpiše zdravilo, ki je v sistemu MZZ in presega vrednost NPV, je treba ob izdaji to zdravilo doplačati. Farmacevti v lekarni smo ob izdaji zdravil dolžni ponuditi možnost zamenjave dražjega zdravila z zdravilom, ki ne presega NPV. Glede na to, da gre za zdravili, katerih učinkovitost, varnost in kakovost so primerljive, je odločitev glede zamenjave zdravila oziroma doplačevanja izključno stvar pacienta, ne zdravnika in ne farmacevta. NPV se oblikujejo vsaka dva meseca in so posledica pogajanja zavarovalnice s proizvajalci zdravil, zato se cene zdravil stalno spreminjajo. To pomeni, da je možno, da bo treba ob naslednjem dvigu zdravila za isto zdravilo, ki ob prejšnji izdaji ni imelo doplačila, doplačati in obratno.
Sistem MZZ se dopolnjuje s terapevtskimi skupinami zdravil (TSZ), ki jih ZZZS določa na lastno pobudo in na osnovi mnenja neodvisnih strokovnjakov Komisije za razvrščanje zdravil na listo. Terapevtske skupine vključujejo zdravila z enako terapevtsko indikacijo, ki so namenjena zdravljenju iste bolezni in med njimi ni pomembnih razlik v klinični učinkovitosti in jakosti. Torej so ta zdravila za dosego kliničnega učinka primerljiva. Ne vsebujejo pa enake zdravilne učinkovine, kar pomeni, da niso medsebojno zamenljiva. Zanje se določi enotna cena oziroma NPV, ki jo krije zdravstveno zavarovanje. NPV se določi na zdravilu z najboljšim razmerjem med stroški in učinki zdravljenja.
Kaj to v praksi pomeni? V primeru, da je na receptu predpisano zdravilo iz TSZ, ki ne presega najvišje priznane vrednosti, ali pa je predpisano zdravilo, ki ne sodi v terapevtsko skupino zdravil, vam bo farmacevt izročil predpisano zdravilo brez doplačila. V primeru, da je na receptu predpisano zdravilo iz terapevtske skupine zdravil, katerega cena preseže najvišjo priznano vrednost, pa vas bo farmacevt seznanil s potrebnim doplačilom. Če ne boste želeli doplačati zdravila, se boste morali vrniti k zdravniku. Ta bo po pogovoru z vami predpisal nov recept za primerljivo zdravilo brez doplačila. Priporočamo vam, da zdravnika ob predpisovanju opozorite, ali želite imeti zdravilo brez doplačila.
Če imate kakšno vprašanje, se obrnite na svojega farmacevta v lekarni. Želimo vam lepo in sproščeno poletje.
Tekst: Mateja Kadilnik, mag. farm., spec., Veronika Rotnik mag. farm.
Foto: svetovni splet
