Oceni objavo

Vsak kašelj ni enak

Zakaj kašljamo?  

Kašelj je naravna obramba našega organizma ob vzdraženju ali zapori dihalnih poti. Z refleksom sunkovito izdihanega zraka iz dihalnih poti odstranimo odvečno sluz in tujke. Kašelj tako preprečuje, da bi tujki ali sluz z virusi ali bakterijami zašli v pljuča in bronhije in tam povročili zapletene okužbe.

Poleg naštetega je lahko kašelj posledica alergijskih reakcij, izpostavljenosti dražečim snovem (dimu, prahu), kajenja ... Kašelj se lahko odraža kot neželeni učinek nekaterih zdravil, lahko je tudi znak resnejših obolenj (astma, refluks, pljučni rak).

Vrste kašlja

Poznamo več vrst kašlja. Najpogosteje nas prizadene tako imenovani prehladni kašelj, ki spremlja različne viroze (prehlad, gripa …). Ta je lahko suh (dražeč kašelj) ali moker (produktiven kašelj z izmečkom).

Suh kašelj je dražeč odziv zgornjih dihal in je brez sluzi. Najpogosteje spremlja začetek virusnih okužb, lahko pa je posledica izpostavljenosti dražečim snovem, alergijskih reakcij, prekomernega izločanja želodčne kisline v požiralnik, stranskega učinka zdravil.

Suh kašelj blažimo z uporabo različnih pastil ali sirupov, ki vsebujejo zeliščne ekstrakte (islandski lišaj, slez, slezenovec, ozkolistni trpotec) ali hialuronsko kislino ter z ostalimi zdravili, ki v možganih zavirajo center za kašelj.

Ob mokrem kašlju izkašljamo sluz iz spodnjih dihal. Pogosto ga spremlja bakterijska okužba ali nekatera kronična obolenja, o čemer nam veliko pove izgled izkašljane sluzi.

Za redčenje sluzi in lažje izkašljevanje v lekarni posežemo po pripravkih z jegličem, materino dušico, gostostebelnim sladkim korenom, bršljanom, smrekovimi vršički ter ostalimi zdravili, ki redčijo sluz in olajšajo izkašljevanje.

Krup je oblika lajajočega suhega kašlja, ki se pojavlja predvsem zvečer in ponoči pri mlajših otrocih. Je posledica vnetja grla in sapnika ter zapore zgornjih dihalnih poti. Blažimo ga z inhalacijami fiziološke raztopine in s toplim vlaženjem prostora.

V zadnjem času se žal srečujemo tudi s ponovnim pojavom oslovskega kašlja. Gre za bakterijsko okužbo dihal, ki smo jo s cepljenjem pred leti skorajda izkoreninili. Pojavlja se predvsem med otroci in lahko povroči resne zaplete bolezni, kot so zastoj dihanja, vročinski krči, bakterijska pljučnica, ki za dojenčke predstavlja visoko stopnjo smrtnosti. 

Ob katerem koli kašlju je za blaženje simptomov potrebno zaužiti zadostno količno tekočine (čaj, voda), ki pri mokrem kašlju redči sluz in olajša izkašljevanje, pri suhem kašlju pa navlaži vneto sluznico in s tem zmanjša draženje. Priporočajo se inhalacije fiziološke raztopine ali parne kopeli, poskrbeti je potrebno za zadostno vlažnost bivalnega prostora.  

Kdaj k zdravniku?

Če se stanje kašlja ne izboljša v sedmih dneh ali se vmes simptomi celo poslabšajo, moramo obiskati zdravnika. Prav tako pregled pri zdravniku  svetujemo, če v izkašljani sluzi opazimo kri, če je prisotna bolečina v prsih, če nastopi otežkočeno dihanje oz. visoka telesna temperatura.

Samozdravljenje kašlja se prav tako ne svetuje otrokom, ki so mlajši od enega leta, nosečnicam in doječim materam, starostnikom in pacientom s kroničnimi boleznimi dihal ter srčnožilnega sistema. Posebej pozorni morajo biti na vsako  spremembo pri kroničnem kašlju kadilci, saj lahko le-te nakazujejo na nastanek pljučnega raka.  

Nasvet

Zelo pomembno je, da znamo prepoznati svoj kašelj oziroma ga znamo čimbolj natančno opisati (opredeliti čas trajanja kašlja, našteti spremljajoče simptome). Napačno opredeljen kašelj in nepravilno zdravljenje lahko vodita do resnih neželenih in nepotrebnih zapletov bolezni. Pogovor o vašem kašlju s strokovnim osebjem v lekarni tako nikakor ni odveč. Je nujen za izbiro ustreznega zdravila za zdravljenje vašega kašlja, od koder vodi prava pot do učinkovitega zdravljenja.

Tekst: Alja Pader Govejšek, mag. farm.

Oglejte si tudi