Najpogostejši, a hkrati najmilejši med okužbami je navadni prehlad. Povzročajo ga številni virusi, med katerimi prevladujejo rinovirusi. Prehlad se običajno začne postopno, z blagim praskanjem v grlu, izcedkom iz nosu in rahlo utrujenostjo. Pogosto ni povišane temperature ali pa je zelo nizka. Simptomi so neprijetni, a bolezen mine sama od sebe v približno enem tednu. Zdravljenje je simptomatsko: počitek, tople tekočine, pršila za nos in zdravila za lajšanje bolečin. Čeprav prehlad ni nevaren, je lahko nadležen, še posebej, če se ponavlja večkrat na leto. Pri virusnem obolenju je pogosto prisoten tudi kašelj, ki za bakterijsko okužbo ni značilen.

Gripo povzročajo virusi influence, ki se hitro širijo po zraku in prek rok. Gripa se začne nenadoma: v nekaj urah se pojavijo visoka vročina, mrzlica, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol ter izčrpanost. Kašelj je običajno suh in dražeč, nos pa pogosto ni zamašen, kar jo loči od navadnega prehlada. Ker gre za virusno okužbo, zdravljenje z antibiotiki ni smiselno. Pomembna sta počitek in hidracija, pri ogroženih skupinah pa se lahko uporabijo protivirusna zdravila. Gripa lahko povzroči resne zaplete, kot so pljučnica ali poslabšanje kroničnih bolezni, zato je nikakor ne gre jemati zlahka.

ZANIMIVOST: Ali se lahko prehladimo, ker nas je napihalo?

Star pregovor, da se prehladimo, ker nas je napihalo, ima nekaj resnice. Vendar pa ne na način, kot so si to razlagale naše babice. Hladen zrak in prepih ne povzročita bolezni neposredno, saj virusi in bakterije ne nastanejo zaradi mraza. Vendar pa nizke temperature oslabijo obrambno sposobnost sluznic v nosu in žrelu, zaradi česar postanemo dovzetnejši za okužbo, če smo izpostavljeni virusom. Poleg tega se pozimi več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer je zrak suh in prezračevanje redko ter se okužbe med ljudmi zlahka prenašajo. Tako torej mraz sam po sebi ni krivec, lahko pa omogoči virusom lažji vstop v telo.

Preventiva: najboljše zdravilo je previdnost!

Najučinkovitejša zaščita pred okužbami je preprosta: redno umivanje rok, prezračevanje prostorov in izogibanje stiku z bolnimi osebami. Imunski sistem krepimo z dovolj spanja, raznovrstno prehrano, bogato z vitamini, in zmerno telesno aktivnostjo. V hladnejšem delu leta je smiselno razmisliti tudi o cepljenju proti gripi, še posebej pri starejših, kroničnih bolnikih in nosečnicah. Če kljub vsemu zbolimo, pa velja ostati doma, da okužbe ne širimo naprej, kajti naše zdravje in zdravje drugih je najdragocenejše, kar imamo.

Tekst: Lea Vrhovnik, mag. farm.