Zagotovo je duševno zdravje nekaj, za kar bi si morali prizadevati kot družba in kar prispeva k dobrobiti in sreči posameznikov, pa tudi celotne družbe. Mnogo mladih se dandanes v nekem obdobju sreča z manjšimi ali večjimi duševnimi stiskami. Čeprav je to dokaj pogost in normalen pojav, ni nujno, da imajo mladi v svojem ožjem in tudi družbenem okolju podporo za spoprijemanje s temi stiskami. Starše je lahko strah socialne stigme in zaradi tega ne iščejo dodatne pomoči, četudi sami ne znajo reševati težav svojih otrok. Ta strah izvira iz tega, da se v skladu s širšim trendom individualizacije velikokrat prepisuje odgovornost za stiske in njihove posledice samim mladim ali njihovim družinam brez upoštevanja širših (tudi globalnih) družbenih razmer in kontekstov, v katerih te stiske nastajajo in se izražajo (Dekleva idr., 2018). Hkrati imamo pomanjkljivo sistemsko reševanje vprašanja duševnega zdravja, čakalne vrste so dolge; stigmatizacija duševnih motenj in otežen dostop do strokovne pomoči mladim stvari vsekakor ne olajšata. Tako so mladi pri iskanju pomoči zelo negotovi. Zato menim, da imajo mladinski delavci in organizacije pomembno vlogo pri pomoči in razumevanju mladih v duševni stiski ter razvijanju splošnega pozitivnega duševnega zdravja mladih. Mladi imajo veliko večjo dostopnost do primarnih mladinskih delavcev kot do strokovnih delavcev na področju duševnega zdravja. Mladinskim delavcem tudi mnogokrat bolj zaupajo. Mladinski delavci lahko s pravilnim pristopom mnogo stisk olajšajo, celo preprečijo ali pa mlade ustrezno napotijo naprej (brez stigmatizacije, na način opolnomočenja).

Čeprav imajo starši verjetno najpomembnejši vpliv na življenja otrok in najstnikov, raziskave kažejo, da pri premagovanju stisk in razvijanju odpornosti pomaga že samo en pozitiven odnos mladih z odraslim. Tako da lahko marsikdo prispeva k temu, v katero smer se bo razvijala pot mladih. Hkrati lahko v mladinskem sektorju pripomoremo k promociji duševnega zdravja, ki se ukvarja z izgradnjo psihosocialnih moči, kompetenc in virov pri posameznikih in skupnostih, njen namen pa je vplivati na dejavnike duševnega zdravja, da bi povečali splošno pozitivno duševno zdravje. V podpornih in varnih prostorih lahko mladi razvijajo svojo ustvarjalnost, osebne in socialne kompetence, gradijo podporne odnose z drugimi, raziskujejo svoje vrednote in smisel v življenju - torej raziščejo, kaj je ključno za pozitivno soočanje z različnimi stiskami, v katerih se lahko znajdemo vsi.

Da bi opolnomočili mladinske delavce, smo v Društvu Nega zemlje in duha letos poleti na Kmetiji Metta v Rakovi stezi organizirali dober teden dolgo mednarodno izobraževanje mladinskih delavcev, imenovano »Towards holistic-well being of youth«. Izobraževanje je bilo financirano z ERASMUS+ programom in agencijo MOVIT. Na različne načine smo raziskovali, kaj vpliva na naše duševno zdravje, kaj pripomore, da se dobro počutimo in, da tudi iz težjih situacij zrastemo močnejši. Učili smo se zelo različnih metod in vaj, ki krepijo pozitivno duševno zdravje mladih, njihovo odpornost in dobro počutje. S tem upamo, da smo posejali seme, da bodo lahko mladinski delavci bolj samozavestno in opolnomočeno pomagali mladim v stiskah, da bodo lahko vstopili v pristen in podpirajoč odnos, pa tudi prispevali k splošnemu dobremu počutju in sreči mladih. Predvsem pa si želimo, da bomo v prihodnje kot družba v celoti znali bolje prispevati k razcvetu mladih.

Tekst: Prija Barbara Balan

Foto: Joseph Vella, arhiv društva