S svojim programom in inovativnimi pristopi poučevanja, šola v Savinjsko dolino prinaša celovita pedagoška načela ter možnost izbire na področju osnovnega šolanja. Poleg običajnih predmetov, ki jih poznamo iz javne šole, so za waldorfsko značilni še drugi predmeti: ročna dela, dva tuja jezika že od prvega razreda dalje, igranje na glasbila, lesorestvo, evritmija, gledališke igre ter od četrtega do devetega razreda kar trinajst šol v naravi.

Glavni impulz, ki daje značaj vsemu delu in življenju, je osredotočenje na naravo odraščajoče osebnosti ter celostni pristop k učenju in poučevanju. Poudarek je na razvijanju širših otrokovih sposobnosti, pouk pa poteka na način, da so vse vsebine in aktivnosti optimalno prilagojene razvojnim obdobjem otrok. Waldorfska pedagogika poudarja pomembnost pristnega človeškega stika med učencem, učiteljem in starši.

Otrok ni računalnik, ki ga je treba čim prej 'sprogramirati' in poslati na delovno mesto. Otroci se lahko optimalno razvijajo le, če imajo v različnih razvojnih obdobjih primerne pedagoške pristope. V zgodnjem otroštvu je zelo pomembna tudi prosta igra, ki odločujoče vpliva na socializacijo kot na razvoj intelekta in kreativnosti, a čas namenjen prosti igri z leti vse bolj upada. Če želimo razvijati širok spekter otrokovih sposobnosti, moramo poučevati tako, da so v vsaki uri nagovorjeni vsi vidiki  otrokovega življenja - torej mišljenje, volja in čutenje. Tak pouk omogoča konstruiranje lastnega znanja in ne zgolj ponavljanja faktografskih podatkov, na takšen način pa se poleg najbolj poznane matematične logične inteligence (IQ) razvija tudi emocionalna, jezikovna, medosebna, avtorefleksivna, ustvarjalna, glasbena, prostorska in duhovna inteligenca.  

Od prvega do devetega razreda je pouk zasnovan tako, da pri vsaki učni uri krepimo otrokovo voljo. Znano je namreč, da nadarjenost ne zadostuje za dosego rezultatov; v večji meri je potrebna prav močna volja, vztrajnost. V razvoju otrok pa odločilno vlogo odigra čutenje. Če otroci ne hodijo radi v šolo, če se učijo na način memoriranja faktografskih podatkov in so prezgodaj intelektualizirani, potem otroci ne bodo v življenju našli elementov radosti, veselja in čudenja, ki so gonilna sila razvoja. Pogosti občutki strahu, nevroze in pretirane tekmovalnosti so elementi, ki destruktivno vplivajo na razvoj osebnosti. Kompleksne intelektualne naloge in socialno obnašanje izhaja namreč iz uspešno integriranih raznovrstnih življenjskih izkušenj in ne samo iz ozko preračunljivih in logičnih operacij, prav zgodnje emocionalne izkušnje pa so temelj za kasnejšo vsakršno inteligenco.  

Kriza vrednot, kateri smo priča, vse več staršev obrača k tistemu, kar je v življenju res pomembno. V zavedanju, da na mladih svet stoji, so prav waldorfske šole po vsem svetu tiste šole, ki vzgajajo in pripravljajo otroke za življenje v 21. stoletju. 

mag. Boštjan Štrajhar,

ravnatelj Waldorfske šole Celje

www.waldorf-celje.si