Kot pravi Kovač, ni nikoli razmišljal o tem, da bi vstopil v politiko: »Zaradi ljubezni do poklica sem se leta 1988 pridružil kmečki zvezi, ta se je kasneje preoblikovala v ljudsko stranko. Od začetka sem bil dva mandata v upravnem odboru ljudske stranke, v tem času pa smo ustanovili vojniški odbor, kjer sem predsednik. Že 5. mandat smo zmagovita stranka, morda tudi zato, ker v občinskem svetu nismo delovali zgolj ali pa samo politično.« Poudarja, da so znotraj SLS uresničili vse zastavljene cilje, občina pa se je tako v zadnjih letih tudi zelo spremenila. »SLS je imel vsekozi večino v občinskem svetu, zato smo vse pobude in sklepe lažje izpeljali. Nismo bili absolutisti, ves čas smo bili odprti še za dobre predloge iz drugih strani. Tako smo si pridobili veliko zaupanje, naši sklepi pa so bili tudi zato največkrat potrjeni z večino,« pravi Kovač. Tako ima Vojnik danes drugačen, prijaznejši izgled kot pred leti: »Imamo svojo kmetijsko zadrugo, ki je za kraj precejšnjega pomena, pa novo šolo in vrtec, zdravstveni dom in banko ter nenazadnje svojo poslovno cono,« pojasnjuje Kovač in dodaja: »Ves čas smo spodbujali razvoj kmetijstva in z vzrejo živine dosegli, da se hribi in okolica niso zaraščali. Medtem ko je število živine leta 2000 drugod upadlo, smo beležili mi 1,5-odstotno povečanje. To je bil dokaz, da smo pravilno nastopili in da zaraščenosti danes nimamo.«

Pločnik do Arclina prioritetna naloga

Ogromne napore so v Vojniku vložili tudi v gradnjo protipoplavne zaščite, pri čemer je veliko doprinesel tudi takratni SLS-ov minister za kmetijstvo in okolje, Janez Podobnik. »V enem letu nam je uspelo narediti ogromno, v sklopu zaščite pa nameravamo v bližnji prihodnosti zgraditi še dva zadrževalnika iz Tomaža; projekti so pripravljeni, finančna sredstva bo zagotovila država. Vojnik je sicer varen pred velikimi vodami, v prihodnje bo treba posrbeti še za varnost Arclina,« poudarja Kovač, ki pa je nekoliko bolj zaskrbljen zaradi (pre)dolgo pričakovanega pločnika do Arclina. Dvajsetletna zgodba, ki še danes ni dobila epiloga je bodisi predmet namernega zavlačevanja bodisi nesposobnosti državne javne uprave, da požene kolesje naprej. »Ne vem, ali je težava lastništvo ali kaj drugega, pločnik od Tuš centra do Arclina je nujno potreben, da zagotovimo varnost prebivalcev in pohodnikov. Občina Celje sicer načrtuje še izgradnjo pločnika iz Škofje vasi do Arclina, s pomočjo sredstev iz EU pa nameravamo ob Savinji urediti še sprehajalno pot,« dodaja Kovač.

Odprti za inovativne programe za mlade in starejše

Dober glas gre v deveto vas in morda je prav ta botroval k temu, da se v SLS vključuje vse več mladih: »Vsa leta smo edina stranka, ki so mlade spustili tako daleč, da so člani občinskega sveta. Pričakujem, da bodo drugo leto na volitvah dobili še več glasov,« pove Kovač. V občinskem odboru SLS in nasploh v občini Vojnik so sicer odprti za vsak napredek, za vse inovativne programe, predvsem za tiste, ki zadevajo starejše in mlade. »Časi so se spremenili, mlade bi želeli usmeriti v športne aktivnosti in v druge, samozaposlitvene dejavnosti. Ogromno mladih s končano višjo ali visoko šolo je žal brezposelnih, treba jih je naučiti, »kako lahko sami ulovijo ribe,« poudarja Kovač, ki je prepričan, da bi jih veliko med njimi lahko priložnost dobilo v premalo izkoriščeni poslovni coni: »Že v letih ko sem bil predsednik krajevne skupnosti, sem sanjal o tem, da v Vojniku zraste cehovska ulica. Vesel bi bil, če bi bilo v obrtni coni več mladih, perspektivnih in prilagodljivih posameznikov z idejami, programi, in ki bi bili pripravljeni delati. Veliko bomo morali narediti še na področju spodbud za obrti in podjetništvo.« Kovač poudarja, da so razpisi, na katere se tudi občina prijavlja, pomembni, a se nanje – bodisi zaradi prešibke informiranosti bodisi zaradi zapletenih birokratskih postopkov – občani ne prijavljajo v zadostni meri. Razen na kmetijske, ki so vsako leto v polni meri izkoriščeni: »Za razvoj kmetijstva letno namenimo 60 tisoč evrov, razpise pa prilagodimo potrebam kmetov,« pravi Kovač, ki ob tem dodaja še, da sicer zgolj na račun razpisov in nove zakonodaje vsako leto beležijo povečanje stroškov. »Bavarci imajo to rešeno enostavneje. Kmet, ki želi pridobiti sredstva za zagon dejavnosti, mora predložiti le davčno številko, na osnovi katere ga država preveri. Pove, kaj bo delal in koliko bo vložil, država pa ga spodbudi na način, da ga oprosti plačevanja prispevkov za obdobje nekaj let. Tako mu omogoči, da se ukvarja izključno z razvojem obrti, ki bo dolgoročno imela vpliv ne le za kmeta, ampak za celotno pokrajino,« pravi Kovač.

Suvenir države?

Neizkoriščena sredstva pa po njegovih besedah ostajajo na področju gospodarstva. Dodaja, da se bodo v občini potrudili to spremeniti, v mislih pa ima spodbujanje samozaplositev, pa razvoj turizma, v katerem vidi veliko perspektivo in ogromno neizkoriščenih priložnosti: »Bogati sloj ne išče več oddiha v luksuznih hotelih, na zabaviščih, ampak na kmetijah, na podeželju, vendar mora biti ponudba posebna - zapeljiva, a pristna. Možnosti za inovativni turizem je v Vojniku z okolico ogromno. Tudi sicer je turizem niša, ki bi jo bilo potrebno izkoristiti. Imamo vse atribute, da bi živeli kot v Monaku, da bi postali suvenir države,« poudarja Kovač. Na račun pridobitev je občina Vojnik v zadnjih letih zagotovo postala suvenir občine, ki ji prijaznost in gostoljubje nista tuji. Veliko zaslug za to nosi župan Benedikt Podergajs s svojimi sodelavci, ki z lastnim zgledom vsakodnevno poudarjajo, da so poštenje, prizadevnost, delavnost in dobri rezultati ključ za uspeh.

Barbara Černe

Foto: J. Vovk