»Težave v duševnem zdravju tudi pri nas naraščajo. Beležimo zlasti porast stresnih motenj in anksioznosti pri mladostnikih in odraslih ter demence pri starejših. Med razlogi, ki so številni, ne gre spregledati intenzivnih in dinamičnih sprememb v družbi ter zmanjševanja psihične odpornosti na stres na eni strani in na drugi primanjkljaj strokovnih virov podpore in pomoči, s katerim se soočamo že leta. Zaradi vrzeli v ponudbi hitro dostopne psihološke pomoči smo leta 2010 na območni enoti Celje NIJZ ob soglasju ključnih deležnikov iz regije odprli Svetovalnico za prvo psihološko pomoč Tu smo zate,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, vodja področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje NIJZ. Tako celjska svetovalnica, ki so jo v letu 2015 v okviru projekta MOČ priključili mreži svetovalnic Posvet, deluje neprekinjeno že dvanajsto leto, v prostorih Območne enote Celje NIJIZ. Od leta 2015 deluje svetovalnica tudi v Laškem, v prostorih občine Laško. Zaradi povečanja stisk, vezanih na epidemijo, so v mreži svetovalnic Posvet - Tu smo zate ob podpori Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje odprli v Sloveniji še štiri nove svetovalnice za odrasle ter tri svetovalnice za mladostnike. V Savinjski regiji je tako po novem odraslim na voljo tudi svetovalnica v Mozirju, ki ima prostore v Zdravstveni postaji Mozirje. Nova je tudi oblika pomoči za mladostnike – ti bodo lahko pomoč poiskali v svetovalnici Posvet - Tu smo zate v Celju, v prostorih območne enote Celje NIJZ, in sicer sedem ur na teden.

Letno svetovalnici v Celju in Laškem obišče od 200 do 250 posameznikov, opravljenih pa je več kot 650 svetovalnih ur, saj lahko uporabnik pride k svetovalcu večkrat. »Na svetovanje prihajajo posamezniki, ki so izčrpali lastne zmožnosti za reševanje stiske. Brez podpore bi se njihove težave lahko prevesile v resnejše socialne ali zdravstvene zaplete. Med vodilnimi težavami naših uporabnikov so partnerske težave, osamljenost, tesnobnost in depresivnost, težave z otroki, izguba smisla življenja in druge. Svetovalec vzpostavlja s klientom spoštljiv odnos, mu prisluhne, stisko razume in posameznika podpre pri iskanju in uresničevanju možnih sprememb, ki stisko lahko olajšajo ali odpravijo. Včasih je narava težave takšna, da zahteva poglobljeno obravnavo pri drugih strokovnjakih in morda podporo z zdravili. V tem primeru je vloga svetovalca, da posameznika s tem seznani in ga motivira, da se obrne na obstoječe druge vire pomoči,« je razložila prim. Nuša Konec Juričič. Od leta 2020, ko se soočamo z novim koronavirusom, svetovanje po potrebi poteka tudi preko telefona in video povezav.

Ob letošnjem dnevu duševnega zdravja se osredotočamo na breme neenakosti v duševnem zdravju. Ta se ne kaže zgolj v neenakem dostopu prebivalcev Slovenije do različnih oblik podpore in pomoči, temveč v najširšem smislu v večji ali manjši skrbi za dobrobit vseh ljudi. Ta skrb se prične v zagotavljanju osnovnih pogojev za dostojno življenje, kot so zdravo bivalno in delovno okolje, ustrezno plačilo za delo, dostopno šolanje in ponudba različnih dejavnosti, ki omogočajo udejanjanje posameznikovih potencialov in zmožnosti v različnih starostnih obdobjih. Skrb se nadaljuje v podpori ranljivim posameznikom, bolj ogroženim bodisi zaradi slabega socialnega položaja, telesne in duševne bolezni ali  invalidnosti. Izraža se tudi v ponudbi različnih virov pomoči, po možnosti čim bolj enakomerno razporejenih po državi in dostopnih vsem, ki pomoč potrebujejo. Na Območni enoti Celje NIJZ ob dnevu duševnega zdravja poudarjajo, kako zmotno je prepričanje, da je duševno zdrav le tisti, ki nima duševne bolezni. Dobro duševno zdravje namreč povezujejo z naslednjimi značilnostmi: zadovoljstvo posameznika s samim seboj in drugimi, zmožnost učinkovite komunikacije in pristopanja k reševanju težav, ustrezno soočanje in odzivanje na stresne dogodke ter  samostojnost do največje možne mere. Posameznik z dobrim duševnim zdravjem ali počutjem se bo s stiskami kakršnekoli narave lažje soočil.  

 »Med ključne gradnike dobrega duševnega zdravja spada vsekakor tudi ustrezna komunikacija. Dobra komunikacije je odnos med dvema ali več osebami, ki omogoča spoštljivo sporočanje, poslušanje, iskanje kompromisov, sogovorci pa se pri tem počutijo varne in upoštevane. V zadnjem letu pogosto vidimo, da se javna komunikacija v Sloveniji v mnogih primerih oddaljuje od teh prvin. Postaja nespoštljiva, žaljiva, včasih celo zastrašujoča in v osnovi ne rešuje problemov, ki jo generirajo. Iz polja javnega se širi na medosebno in zasebno. A še vedno ima vsak od nas, ne glede na vlogo, ki jo igra v zasebnem ali poklicnem življenju, možnost izbire – lahko se zavestno odloči za spoštljivo komunikacijo na vseh nivojih, v vseh okoljih, vsak dan,« je še dejala prim. Nuša Konec Juričič in izpostavila pomen vsakodnevne usmerjenosti v skrb za duševno zdravje: »Poleg dobre komunikacije lahko vsak od nas krepi svoje zdravje tako, da skrbi za uravnoteženost med delom in prostim časom, znotraj katerega skuša kar najbolj slediti svojim željam, talentom in možnostim. Med dejavnostmi, ki dokazano krepijo duševno zdravje, so tudi zadostno spanje, gibanje in redna prehrana, ukvarjanje z glasbo in umetnostjo nasploh. Potrebujemo še zadostno mero sočutja do drugih in samega sebe ter ščepec hvaležnosti.«

***

Dodatne informacije:

·         Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, vodja področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalni inštitut za javno zdravje

Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 03 42 51 202, E: nusa.konec-juricic@nijz.si

Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana, Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572

pr@nijz.si, www.nijz.si, Podatkovni portal NIJZ