Skupaj z nagrajenci, Jožetom Gregorcem, Antonom Gregorcem, Jožefom Železnikom, Brankom Cestnikom, Francem Črepinškom in, v imenu pokojnega Štefana Kušarja, z učencem Vidom, smo pred zasajena kostanjeva drevesa postavili spominske ploščice z njihovimi imeni. In zakaj smo posadili drevesa? Zato, da bi za jutri in za vse dni obeležili prejemnike zlatih občinskih grbov Krajevne skupnosti Frankolovo. Ob kulturnem programu, ki so ga skupaj z učiteljico Leonido Rožanski pripravili otroci Osnovne šole Antona Bezenška, s pozdravom župana Branka Petreta in z ostalimi gosti, smo prijeto sklenili lep dogodek ob manjši zakuski in klepetu z našimi nagrajenci.

 

Pater Branko Cestnik je v imenu nagrajencev strnil misel: »Korenine so nevidni del, tisti del, ki daje nagrajencem korenine, prednike, tisto, kar jih je oblikovalo, deblo, krošnja in plodovi, so tisto, kar nagrajenci v polni moči dajejo drugim. Nagrajenci so ljudje, ki se dajejo za druge in ta drevesa, ki smo jih posadili, bodo ostala za druge.«