Bil je 20. junij 1941, ko so se v tej hiši zbrali domačini in se odločili, da se uprejo okupatorju, ki se je želel polastiti slovenske zemlje in doseči,  da se v naših krajih ne bi več slišala slovenska govorica. Temu so se domačini iz vojniško-škofjevaškega območja uprli in sledili mnogim po vsej domovini, ki so vedeli, da sta domovina in jezik temelj za obstoj naroda.

Čeprav je ta čas že zgodovina  ovita v tančico davnine , pa so vrednote spoštovanja, narodne zavednosti in  boja za skupno dobro, ki so jim sledili vsi, ki so imeli upanje v prihodnost tiste, ki so pripomogle k temu, da sedanjost obstaja.

Teh ljudi,  ki so bili pripravljeni dati tudi svoja življenja, da bi ubranili dom in domovino, smo se spominjali na tej spominski slovesnosti. Tudi njim gre zasluga, da smo leta 1991 lahko dobili svojo državo.

Res je, da se marsikdaj ob preštevilnih aferah sprašujemo, kakšno državo imamo. Večkrat slišimo, da Slovenija ni pravna država, da se dogajajo krivice in stvari, za katere človek težko verjame, da se v civilizirani evropski državi, kamor se štejemo, sploh lahko zgodijo. Pa vendar … Biti sam svoj gospodar v svoji domovini je vrednota, ki je nenadomestljiva. Res nas stiskajo krizni časi, res nam marsikaj ni  po volji. A Slovenija je naša domovina. In ohranjanje vrednot se lahko začne pri posamezniku in se širi z zgledom.

Prisotni krajanke in krajani, člani ZB za vrednote NOB, nastopajoči pevci MPZ KUD France Prešern Vojnik, petošolci OŠ Vojnik z mentorico Polono Ahtik, župan Občine Vojnik Benedikt Podergajs, predsednica KS Vojnik in ostali prisotni smo počastili spomin.

Ohranjanje preteklosti in uresničevanje njenih  pričakovanj v času, v katerem živimo, pa naj bo skupna naloga  nas vseh.

                                  Lidija Eler Jazbinšek

                                  Foto: Jure Vovk