Za starejše so visoke grede primeren način obdelave

Visoke grede so oblika gred za gojenje zelenjave, ki so dvignjene od tal in omogočajo lažje obdelovanje. Običajno imajo lesen okvir, pri Šeškovih je Jože uporabil kovino. Z njimi ne privarčujemo pri prostoru, olajšamo pa obdelovanje. Šeškove visoke grede so povsem ekološki način pridelave zelenjave. Umetnih gnojil in škropiv ne uporabljata, zelenjavo sejeta in sadita v mešanih kulturah. Delo na visokih gredah je manj naporno, saj se ni treba sklanjati. Tla so toplejša, saj se pri razpadanju organskih snovi, ki tvorijo osnovo visoke grede, sprošča toplota. To omogoča zgodnejši pridelek zelenjave. Visoke grede ne potrebujejo gnojenja, le po nekaj letih, ko se grede že nekoliko posedejo, dodata rastlinam nekaj komposta, da ohranita količino pridelka. Slabost visoke grede je večja občutljivost na sušo, v poletni vročini je grede potrebno pogosteje zalivati. Na visoke grede moramo potresti zastirko, da zmanjšamo izsuševanje. Priprave visoke grede se lotimo jeseni, ki naj preko zime počiva, spomladi pa je takoj pripravljena za uporabo. Njune grede ležijo na sončnem prostoru, so največ 1,5 metra široke, da dosežeta z rokami vse dele grede in ne višje od 90 cm. Obrnjene so v smeri sever jug, da ujamejo čim več sončne svetlobe, dolžina grede je odvisna je od razpoložljivega prostora. Držita se pravila, da višje rastline sadita na sredino grede, proti robu pa nižje. Tako višja zelenjava ne senči nižje. Na gredah ustvarjata mešane kulture, in sicer tako, da med seboj sadita rastline, ki spadajo med dobre sosede. Čez zimo na gredo potreseta zastirko ali posejeta zimsko solato ali motovilec. Vsako leto v zgornjo plast previdno vkopljeta kompost. Šeškova sta prvo visoko gredo naredila leta 2009, danes pridelujeta hrano na štirih zunanjih in dveh notranjih visokih gredah.

Zeliščni polž in steklenjak

Vrt krasi zeliščni polž, ki je izdelan iz sto let stare opeke iz Lednikovega hleva. Na polžu je prostor za

pridelavo zelišč, je spomin na Mirinega starega očeta Leopolda Lednika iz Socke in je vrtu tudi v okras. To leto sta vrtu dodala steklen rastlinjak za dve visoki gredi, ki jih je iz pločevine (sta trajnejši) izdelal sin Tomaž. Pod steklom dobro uspeva paradižnik, paprika, torej tiste rastline, ki jim ugaja zaščita pred padavinami. Prednost steklenjaka je dostopnost do zelenjave tudi pozimi.

Klasični vrt za gojenje ostale zelenjave in sadja še vedno ostaja

Šeškova imata urejen klasični vrt, posevki so mešani, izkoriščen je vsak prostorček. Pridelujeta zelenjavo, ki potrebuje več prostora, tudi ribez, robide, sibirske borovnice, maline, jagode. Ob vrtu je urejen sadovnjak, kjer rastejo stare sorte jablan, hrušk, asimine, breskve, češnje, slive, šmarna hrušica. Če je letina dobra sta pri pridelavi sadja samooskrbna. Mira se je s pridelavo srečala že v

mladosti, bila je dobra učenka tete Maričke. Po preboleli Mirini bolezni lastni zelenjavi in sadju posvečata vso svojo pozornost. Delo na vru, ob pomoči vnukov, Šekovima pomeni srečo in sprostitev. Vsakodnevna rutina je jutranji ogled vrta. Oba sta velika ljubitelja cvetja, zlasti vrtnic, ki krasijo njun dom. Na okrasnem vrtu ne manjka ostalega cvetja, posebno mesto imajo »stare« rože. V času bolezni je Mira vzgojila preko 50 vrtnic, ki ob redni negi Jožeta uspevajo še danes. Letošnje škropljenje s pripravkom iz posušenih listov asimine se je poazalo za dobro rešitev.

Skrb za ptice v vrtu

Seveda ne smemo pozabiti omeniti še enega zelo pomembnega opravila v vrtu, to je celoletna

skrb za ptice. Postavila sta hiške, gnezdišča in 8 valilnic, ki nudi jo zatočišče za 27 vrst ptic. Mali

prijatelji jima pomenijo sprostitev, so v vrtu in sadovnjaku koristni in zanju zelo pomembni. Pomembno opravilo za Miro je sušenje zelišč, zdravilnih rastlin in sadja. Sama pripravlja čajne mešanice, ki jih uporabljata zase in so primer na za darila. Za ohranjanje in dodajanje okusov v hrano pripravlja vloženo jušno zelenjavo, recept je dobila njena mama od zdravnika dr. Silana iz Vojnika.

Jušna zelenjava za zimo (vegeta po Mirino)

Recept: 

1 kg korenja

1 kg peteršilja (list in korenina)

3 pori (samo beli del)

1 zelena (gomolj in list)

1 kg šalotke

1 kg ne prezrelega paradižnika

6 strokov česna

Priprava: Vse sestavine narežemo oz. naribamo, na skupno maso dodamo 20 odstotkov soli in v večji posodi vse dobro premešamo. Pripravljena masa naj stoji 24 ur, naslednji dan jo znova dobro premešamo in napolnimo v čiste kozarce. Domača vegeta je obstojna in uporabna skozi vse leto. 

Tekst in foto: Lea Sreš, Mira Šeško