Otroško veselje se je razlegalo že pri jutranjem zbiranju in dvigu zastave, nato pa se nadaljevalo z navdušenjem nad dramsko igro o preroku Jonu, molitvijo in katehezami. Dragoceni so bili kratki aktivni odmori in »želodčne okrepitve«, raznolike delavnice pa so nam omogočile razvijanje talentov. Druženje se je nadaljevalo v težko pričakovanih popoldanskih igrah, še posebej vodnih (beri blatnih) ter ob zaključku dneva ob spustu zastave.

Seveda pa tudi letos ni manjkal izlet, tokrat z vlakom v Ljubljano. Tam smo uživali v živalskem vrtu, se srečali s frančiškani in obiskali Ljubljansko stolnico. Oranžno in rdeče obarvana dolga oratorijska »četica« pa je vzbudila zanimanje marsikaterega obiskovalca na Prešernovem trgu (celo mimoidočega župana). Naše oratorijske dneve smo zaključili s predstavitveno mašo ter druženjem s starši.

In kako naj za konec na kratko strnem: toliko doživetega, navdušenost otrok, zadovoljstvo staršev, radodarnost pokroviteljev, odprtost domačega župnika, pripravljenost in odgovornost animatorjev, prejetih Božjih »žegnov« …? 

S hvaležnostjo za vsak oratorijski korak v Tvojo smer, Gospod!

                                                                                              Jana Deželak